Niti Wikipedija ni izjema v splošnem trendu upadanja obiska spletnih strani, saj ljudje zaradi čedalje množičnejše uporabe pomočnikov umetne inteligence ne obiskujejo več spletnih strani, temveč se zadovoljijo z njihovimi povzetki. Direktor produktov v Fundaciji Wikimedia Marshall Miller
je zapisal, da manj obiska pomeni tudi manj prostovoljcev, ki dodajajo in urejajo vsebino, pa tudi manj donatorjev.
Fundacija pozdravlja nove načine usvajanja znanja, a od iskalnikov, umetne inteligence in družbenih omrežij pričakuje, da bodo svoje uporabnike vzpodbujala k obisku Wikipedije, če strežejo njene informacije. Trenutno smo v paradoksalni situaciji, ko so vsa ta orodja odvisna od vsebin, ki so jih v veliki meri pridobila prav z Wikipedije, a ji sedaj škodujejo. Ljudje uživajo več vsebine z Wikipedije kot kdajkoli doslej, a jo obiskujejo redkeje kot v preteklosti.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je trenutni obisk osem odstotkov nižji. To je po Millerjevem mnenju posledica uporabe umetne inteligence. V preteklih mesecih so mestoma opazili povišan obisk iz posameznih držav, kar je poznejša analiza pripisala pajkom. Pri tem niti ni nujno, da ljudje uporabljajo umetno inteligenco, saj dandanes že Google ob navadnem iskanju postreže s prikladnim povzetkom (
AI summary), ki je roko na srce pogosto zelo dober. Tako dober, da ljudje sploh ne iščejo dalje. S tem se počasi, a zanesljivo ruši gentlemanski dogovor med iskalniki in strani, po katerem smejo iskalniki uporabljati njihove vsebine, v zameno pa jim zagotavljajo promet.[st.slika 75881]