Občina odkrito: Romi v Žabjaku se zaradi stroškov in obveznosti izogibajo legalizaciji, naselje pa iz dneva v dan raste

Leta strategij, milijoni evrov in številni projekti. A na terenu? Isti problemi, ista vprašanja. Novo mesto zdaj odkrito priznava: model legalizacije v romskih naseljih ne daje rezultatov.

Legalizacija na papirju, zastoj v praksi

V Novo mesto se že dolgo govori o urejanju romske problematike. Država sprejema zakone, ministrstva napovedujejo sistemske rešitve, občina pripravlja poročila. Vse zveni odločno. A ko pogledamo realnost, je slika precej bolj trda.

Izvajanje ukrepa ureditve stvarno-premoženjskih razmerij v sedanji obliki očitno ne prinaša rezultatov, ki so jih napovedovali odločevalci. Na papirju je rešitev jasna – urediti lastništvo, vzpostaviti pravni red, zagotoviti enaka pravila za vse. V praksi pa se stvari zapletejo.

Del romskega prebivalstva se postopkom legalizacije izogiba. Razlogi niso skrivnost. Postopki so zapleteni in dolgotrajni, stroški niso zanemarljivi. Lastništvo pa ne pomeni le pravice, temveč tudi obveznosti – plačevanje davkov, komunalnih prispevkov, rednih položnic ter prevzem odgovornosti za objekt in zemljišče. Ko se vse to sešteje, legalizacija za marsikoga ne predstavlja rešitve, temveč dodatno breme.

Romi ne želijo lastništva za nepremičnine, kajti potem to vpliva na socialne transferje, nelegalne nepremičnine pa po besedah predstavnikov občine rastejo kot gobe po dežju; vir: Facebook

Objekti, ki jih sploh ni mogoče legalizirati

Težava pa ni le socialna. Je tudi pravna in tehnična. Velik del objektov ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev. Nekateri stojijo na zemljiščih, kjer gradnja sploh ni dovoljena. Niso skladni s prostorskimi akti. To pomeni, da jih v obstoječi obliki ni mogoče legalizirati. Država ponuja rešitev, ki je deloma neizvedljiva. Sistem se vrti v krogu, občani pa opazujejo, kako se leta premikajo brez vidnega napredka.

Tri milijone evrov v Žabjaku – in potem?

V največje romsko naselje Žabjak–Brezje je bilo vloženih več kot tri milijone evrov javnih sredstev. Komunalna infrastruktura, urejanje območja, projekti. A dolgovi za komunalne storitve ostajajo. Nelegalni objekti prav tako. Stopnja šolanja je nizka, brezposelnost skoraj popolna. Integracija ni zgolj beseda. Je proces, ki zahteva jasna pravila in dosledno izvajanje zakonodaje. Brez tega številke ostajajo le statistika.

Utrujenost občanov in tiho vprašanje

Občani Novega mesta so utrujeni od analiz in poročil. Želijo rezultate. Če legalizacija ne deluje, zakaj vztrajamo pri istem modelu? Če objekti niso skladni s prostorskimi akti, kdo je dovolil, da so sploh zrasli? In morda še težje vprašanje: ali je integracija razumljena tudi kot dolžnost – obiskovanje šole, spoštovanje zakonodaje, urejanje lastništva, plačevanje obveznosti? Če država vlaga milijone, mora obstajati tudi odgovornost. Sicer bomo čez pet let znova brali isto poročilo. Z istimi težavami. In z istim vprašanjem – kdo je tukaj odpovedal?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Občina Novo mesto

The post Občina odkrito: Romi v Žabjaku se zaradi stroškov in obveznosti izogibajo legalizaciji, naselje pa iz dneva v dan raste first appeared on NaDlani.si.