Ob raziskovalni dejavnosti sta jezik in selitev za Slori največja izziva

Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) se ob svoji raziskovalni dejavnosti ter preučevanju dinamik v slovenski narodni skupnosti v Italiji in čezmejnem prostoru vse bolj »specializira« tudi v nudenju jezikovnih storitev in pomoči tako ustanovam narodne skupnosti kot institucionalnim subjektom in gospodarstvu. Skupaj z drugimi partnerji razvija enotno strokovno terminologijo v italijansko-slovenskem prostoru. Največji izziv letošnjega leta pa predstavlja selitev v prostore obnovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer načrtujejo vzpostavitev večnamenskega središča, ki bo služilo predvsem mladim.

To je ugotovitev ob branju poročil, podanih na 48. rednem občnem zboru Slorija, ki je v četrtek popoldne potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in na katerem so tudi nagradili magistrske naloge petih mladih raziskovalk. Prisotne so pozdravili predsednika krovnih organizacij Nives Cossutta (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij), predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Karel Ražem in podpredsednica upravnega odbora Zadružne kraške banke Trst Gorica Petra Maronese.

Raziskovanje in prilagajanje

Letošnji občni zbor ni bil volilnega značaja, na njem so prisotni v okviru zaprtega dela dogajanja odobrili obračun in proračun, v okviru odprtega dela pa so skupaj z drugimi gosti lahko prisluhnili orisu dosedanjega delovanja v letu 2025 in projektih za letošnje leto, ki je izhajal iz poročil predsednice upravnega odbora Sare Brezigar in zlasti direktorja Devana Jagodica. Inštitut je v preteklem letu tako uresničeval svoje institucionalno poslanstvo s spodbujanjem raziskovalnega dela ter znanstvenih in strokovnih razprav o vseh družbenih in razvojnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, pa tudi s povezovanjem in usmerjanjem intelektualnega potenciala narodne skupnosti, posebej mladih. Obenem so se pri Sloriju tudi prilagajali novim potrebam in izzivom s spodbujanjem strokovnega in razvojnega dela na področjih, kot so šolstvo, mladi, kadrovanje, ipd., ter z načrtno skrbjo za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika v Italiji z dejavnostjo delovne skupine SLORIjezik.

Med raziskavami dobimo tako npr. dela o etnični pripadnosti, jezikovnih različicah v tiskanih medijih, slovenščini licejskih maturantov, pa tudi o identiteti mladih ter življenju v Benečiji nekoč in danes. Med ostalim velja omeniti npr. zbiranje podatkov in analiz o vpisih v vrtce in šole ali pa spremljanje narodnostnih in jezikovnih značilnosti šolske populacije, raziskavo za pripravo četrte deželne konference o varstvu slovenske manjšine ter ugotavljanje potreb jezikovnih uporabnikov v Sloveniji, sosednjih državah in po svetu.

Na 48. občnem zboru so tudi podelili nagrade v okviru natečaja za zaključena magistrska in doktorska dela. Letos so prejeli osem nalog, znanstveni svet inštituta pa je določil pet nagrajenk, ki dejansko - poudarjajo pri Sloriju - ne prihajajo iz manjšinskega prostora, ampak iz drugih stvarnosti, se pa zanimajo za manjšine in zlasti za stvarnost Rezije, kateri so bile posvečene kar tri nagrajene naloge. Nagrado je tako prejela Francesca De Nardis, ki je na rimski univerzi La Sapienza zagovarjala magistrsko nalogo La Musica Strumentale in Val Resia: una riflessione fra lavoro d’archivio e ricerca sul campo. Martina Frasson z Univerze v Padovi je bila nagrajena za magistrsko nalogo Pravljice, basni in zgodbe Rezijanske doline - Fiabe, favole e racconti della Val Resia - Una panoramica della tradizione orale popolare del territorio. Cecilia Furioso Cenci je na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah zagovarjala nalogo Vite e scritture di confine in epoca fascista - Due casi studio italo-sloveni, Zarja Zver pa na Univerzi v Ljubljani magistrsko nalogo Razširjenost jezikovnih virov in tehnologij med aktivnimi uporabniki in uporabnicami slovenskega jezika v Italiji: primer Primorskega dnevnika. Nagrado je prejela tudi Laura Renesto, ki je na Univerzi v Padovi zagovarjala magistrsko nalogo Trenutno stanje sklonskega sistema v rezijanščini: analiza na podlagi korpusa proznih besedil avtorice Silvane Paletti.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.