Ob porastu nekemičnih zasvojenosti strokovnjaki opozarjajo na odgovorno rabo zaslonov

Z razvojem in večjo dostopnostjo digitalnih tehnologij so vse bolj v porastu nekemične oz. vedenjske zasvojenosti, so na današnji konferenci opozorili strokovnjaki. Poudarili so, da so tveganju bolj izpostavljeni mladostniki, pri katerih je ključna zdrava, varna in uravnotežena uporaba zaslonov in tehnologij.

Vodja programskega odbora za nekemične zasvojenosti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Špela Selak je ob robu današnje nacionalne konference obvladovanja nekemičnih zasvojenosti poudarila, da so mlajše generacije bolj izpostavljene tveganju za razvoj zasvojenosti. K porastu nekemičnih zasvojenosti, ki vključujejo zasvojenost z videoigrami, družbenimi omrežji, internetom, igrami na srečo itd, je prispeval tudi razvoj novih tehnologij. Poudarila je, da so se nekatere aktivnosti, ki so nekoč obstajale le v fizičnem svetu, preselile v spletna okolja, kjer so lažje in vedno dostopne.

Selak je opozorila, da je prezgodnja ali prekomerna izpostavljenost digitalnim tehnologijam povezana s težavami z govorom, spanjem, vidom, pozornostjo in vedenjsko-čustvenimi težavami. Na NIJZ zato priporočajo, da otroci do drugega leta starosti niso izpostavljeni zaslonom, kasneje pa je čas izpostavljenosti nadzorovan in omejen.

Svetujejo, da so otroci od drugega do petega leta na zaslonih manj kot eno uro na dan, do devetega leta do ene ure, do dvanajstega največ uro in pol in do 18. leta starosti do največ dve uri dnevno. “Tehnologija je tukaj in ne bo šla nikamor. Na nas je, da se jo naučimo zdravo, varno in uravnoteženo uporabljati,” je poudarila v izjavi za medije.

Po besedah Selak je v Sloveniji na voljo kar nekaj virov pomoči za osebe v stiski. Posameznik se lahko obrne na osebnega zdravnika, mrežo centrov za duševno zdravje po državi, nevladne organizacije ali na dva hospitalna programa za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti.

Raziskave kažejo, da se nekemične zasvojenosti pogosto prepletajo s težavami v duševnem zdravju. Osebe z depresivnostjo ali anksioznostjo pogosteje kažejo vedenja z vzorci zasvojenosti, hkrati pa ta vedenja lahko še dodatno poglabljajo njihove stiske. Metka Kuhar z ljubljanske fakultete za družbene vede je izpostavila tudi vpliv obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ki lahko pomembno oblikujejo ranljivosti v odraslosti.

Raziskava, ki so jo leta 2024 izvedli na 1059 udeležencih, starih od 16 do 24 let, je pokazala, da vedenja, ki kažejo na zasvojenost, kaže dva odstotka udeležencev. Dejavniki tveganja, ki so jih opazili pri 11 odstotkih udeležencev, povečujejo tveganje za najrazličnejše težavne izide. “Če otrok ne razvije ustreznih regulacijskih strategij, lahko kasneje išče načine za blaženje notranje napetosti. Pogosto skozi vedenja, ki prinašajo hitro olajšanje, na primer pretirana uporaba interneta, družbenih omrežij in videoiger,” je poudarila.

Na ministrstvu za zdravje so v luči naraščajoče problematike letos pripravili prvo nacionalno medijsko akcijo s sloganom Izberi sebe, ne zaslona, s katero naslavljajo otroke, mladostnike, njihove starše in splošno javnost. Poudarek kampanje je, da je pri uporabi digitalne tehnologije ključno skrbeti za uravnoteženo in starosti primerno uporabo. Neprimerna uporaba lahko namreč pomembno vpliva telesno in duševno zdravje, je poudarila Mateja Markl z ministrstva za zdravje.