Ob 80. obletnici povojnih pobojev: Cerkev za resnico, spravo in dostojanstvo žrtev

Ob 80. obletnici izvensodnih povojnih pobojev po koncu druge svetovne vojne so slovenski škofje v skupni izjavi Slovenske škofovske konference (SŠK), ki jo objavljajo različni mediji, izpostavili potrebo po spoštovanju vsakega človeškega življenja, pravici do pokopa in celovitem soočanju z zgodovinsko resnico. Izjava, ki jo podpisujejo vsi slovenski škofje, zlasti pa msgr. dr. Andrej Saje kot predsednik SŠK, izraža globoko duhovno in moralno zavezanost Cerkve k vrednotam resnice, pravičnosti in sprave.

Kot so zapisali škofje, vojna in povojna obdobja predstavljajo boleče poglavje slovenske zgodovine, ki je zaznamovano s trpljenjem, delitvami in še vedno odprtimi ranami. Med njimi je najbolj pereča prav usoda več tisoč izvensodno pobitih, ki še danes ostajajo nepokopani, kot na primer žrtve iz jame pod Macesnovo gorico. Po mnenju SŠK je vsakršno oviranje njihovega pokopa ali zamikanje teh dejanj nesprejemljivo kršenje človekovega dostojanstva in resna ovira na poti k narodni spravi.

Po besedah slovenskih škofov bi morala biti sprava več kot le molk ali pozaba. “Želimo si sprave, ki ne bo pozaba ali molk, temveč iskreno prizadevanje za celovito resnico,” so zapisali in pri tem poudarili, da mora vsaka žrtev – ne glede na njeno narodnost, ideološko pripadnost ali zgodovinsko vlogo – imeti pravico do dostojnega pokopa in spoštljivega spomina.

V izjavi je še posebej izpostavljena potreba po trajnem kraju zadnjega počitka za žrtve, ki bi jim obenem moral biti izbrisan “madež izdajalstva”, ki jim je bil večkrat napačno pripisan. Kot primeren kraj pokopa so predlagane ljubljanske Žale, kar bi pomenilo tako simbolno kot praktično priznanje žrtvam in njihovim družinam.

SŠK obenem poziva k spodbujanju neodvisnega zgodovinskega raziskovanja, ki ne služi ideološkim interesom, ampak iskrenemu razumevanju preteklosti. Le tak pristop, ki temelji na dejstvih in sočutju, lahko služi gradnji prihodnosti, v kateri bodo novi rodovi vzgajani v spoštovanju do resnice, miru in človeškega dostojanstva.

Poziv k konkretnim dejanjem sprave, kot so skupne spominske slovesnosti in postavitev obeležij, naj bo osnova za ustvarjanje družbene povezanosti in sožitja. Cerkev ob tem želi igrati vlogo duhovne spremljevalke slovenskemu narodu, ki bo v luči evangelija hodil po poti resnice in odpuščanja.

V luči bližajočega se jubilejnega svetega leta Cerkev poudarja vero v Božje odpuščanje in moč sprave. Kot pravi Sveto pismo, ki ga v izjavi citirajo škofje: »Ne dajmo se premagati hudemu, temveč premagujmo húdo z dobrim« (Rim 12,21).

Ob 80. obletnici tega tragičnega poglavja zgodovine je tako jasno, da je prizadevanje za resnico, spoštovanje mrtvih in resnično spravo naloga celotne slovenske družbe, ki ne more in ne sme ostati brezbrižna do preteklosti – še manj pa do žrtev, ki še vedno čakajo na pravico in mir.

MR