Ob 40-letnici znamenite Sabotinske ceste tudi razstava

Letos mineva 50 let od podpisa Osimskih sporazumov in 40 let od odprtja ceste, ki je na podlagi teh sporazumov prek Sabotina povezala Goriška Brda z Novo Gorico, delno tudi čez italijansko ozemlje. Ob tem so v Goriškem muzeju pripravili razstavo, ki poleg načrtov in fotografij gradnje ceste prinaša tudi spomine posameznikov na to obdobje.

Sabotinska cesta, poimenovana tudi Osimska ali Briška cesta, je odpravila krivico, ki je za prebivalce Goriških Brd nastala z vzpostavitvijo državne meje med Italijo in takratno Jugoslavijo po drugi svetovni vojni.

Takratna cestna povezava prek Gorice je namreč ostala na italijanski strani in Brici so bili odrezani od novega regionalnega središča, Nove Gorice. Na slovenski strani je namreč edina cesta proti Goriškim Brdom iz Nove Gorice vodila z velikim ovinkom prek skoraj 20 minut vožnje oddaljenega kraja Plave, kjer je šele zavila v Brda.

Z odprtjem nove ceste, ki je bila zaradi poteka čez italijansko ozemlje brez mejnih kontrol v povojni razdeljeni Evropi posebnost in velik dosežek, se je ta pot občutno skrajšala.

Razstava o Sabotinski cesti je postavljena v treh prostorih gradu Kromberk. V vsakem je predstavljen posamezen vidik gradnje ceste, je zapisano na spletni strani Goriškega muzeja.

V prvem so prikazane politične in družbene spremembe na Goriškem po drugi svetovni vojni, zlasti po razmejitvi leta 1947. Izpostavljene so težave, s katerimi se je soočilo prebivalstvo ob meji, do tedaj povezano z Gorico, ki pa je po vojni pripadla Italiji. Posebej je osvetljena problematika prehodov čez mejo.

Razstava se nadaljuje z orisom diplomatskih reševanj teh problemov, ki so bila zaključena z Osimskimi sporazumi med Jugoslavijo in Italijo leta 1975. Dosežki teh sporazumov v širšem goriškem prostoru so se pokazali v vzpostavitvi novih mejnih prehodov, gradnjo elektrarne na Soči ter dogovoru o gradnji Sabotinske ceste. Podatki so na razstavi označeni na časovnem traku, načrti in pomembnejši dokumenti so dostopni tudi prek zaslona na dotik.

V drugi sobi so predstavljeni različni predlogi slovenske in italijanske strani za projektiranje ceste. O slednjih so razpravljali na pogajanjih v jugoslovansko-italijanski meddržavni komisiji za osimske ceste. Gre za izvedbene načrte kompromisne variante o gradnji ceste in mosta čez Sočo, predstavljena je tudi problematika gradnje na ozemlju Italije.

Tretja razstavna soba se osredotoča na spomine ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z zgodbo Sabotinske ceste, tako Bricev kot takratnih politikov, projektantov in gradbenikov.

Razstava bo na gradu Kromberk ogled do 21. junija 2026. Postavili sta jo kuratorki Ines Beguš Bavcon in Tanja Gomiršek, pri pripravi pa so sodelovali tudi Pokrajinski arhiv v Novi Gorici ter Tomaž Vuga in Gorazd Humar.