Novo mesto: Kako šole in podjetja skupaj gradijo kompetence prihodnosti

Na strokovnem posvetu v Novem mestu so poudarili pomen partnerskega sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi podjetji, predvsem za razvoj mehkih veščin in ohranjanje mladih talentov v regiji.

Na Višji strokovni šoli (VSŠ) Šolskega centra Novo mesto je 8. aprila potekal strokovni posvet z naslovom »Mostovi znanja«, ki je združil predstavnike izobraževanja in gospodarstva. Glavni cilj dogodka je bil okrepiti dialog med šolami, podjetji in študenti ter nasloviti izzive sodobnega trga dela v regiji.

Direktor Šolskega centra Novo mesto, dr. Matej Forjan, in ravnateljica VSŠ, mag. Katja Hrovat, sta v uvodnem delu poudarila, da so delodajalci ključni partnerji pri izobraževanju. Posebej sta izpostavila mentorstvo kot steber, ki omogoča uspešen prenos teorije v prakso.

Agilnost višješolskih programov omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga, so potrdile tudi predstavnice Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK), Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto ter Skupnosti VSŠ. Ta prilagodljivost je po njihovem mnenju ključna za razvoj specifičnih kadrov, ki jih nujno potrebuje dolenjska regija.

V sklopu »Mozaika dobrih praks« so se predstavili tudi mentorji iz lokalnih podjetij. Ti so poudarili, da za uspeh študentov niso več dovolj zgolj tehnične veščine, temveč predvsem tako imenovane mehke veščine. Od bodočih sodelavcev pričakujejo predvsem pravi odnos, vključno z voljo do učenja, bontonom in komunikativnostjo.

Dodatno so izpostavili odgovornost, saj mora študent že med prakso razmišljati kot del ekipe in prevzemati svoje naloge. Prav tako je za delodajalce pomembna samoiniciativnost – sposobnost prevzemanja odgovornosti za lastne naloge in proaktivno reševanje problemov.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da šola študente dobro pripravlja na realni sektor, vendar pa je za vzgojo vrhunskega strokovnjaka potrebno skupno delovanje izobraževalnih institucij in podjetij. Ključnega pomena ostaja lokalna vpetost, ki mladim omogoča gradnjo kariere v domačem okolju in preprečuje odhod dragocenih kadrov iz regije.

Kompetence prihodnosti se torej ne oblikujejo zgolj v predavalnicah, temveč v vsakodnevni interakciji med mentorjem in študentom v realnem delovnem okolju. Ali bodo »Mostovi znanja« uspešno premostili vrzeli med teorijo in prakso, in s tem obdržali mlade strokovnjake v Dolenjski, bo pokazal čas in nadaljnje sodelovanje vseh deležnikov.