Novinarka ponižala gospodinje in mame

“Kdo leta 2025 tišči ženske za štedilnik?”

Iršičeva se v uvodu neposredno sprašuje: “Pa a se zajebavate? Kdo leta 2025 tišči ženske za štedilnik???” in dodaja, da je po njenem mnenju resničnost drugačna, kot jo opisujejo nekatere javne razprave. Poudarja, da si številne ženske same želijo več časa doma, skrbeti za družino in otroke, a da jim tega ekonomske razmere ne omogočajo.

“Me same si mnogokrat želimo, da bi lahko bile ‘samo’ tam, za štedilnikom in skrbele za svoje družine, ker ne zmoremo 10-urnih delavnikov, gonje za denarjem in popolnoma kapitalističnega okolja, ki je za žensko dušo najbolj strupena stvar, ki obstaja.”

Po njenem mnenju je govor o izbiri pogosto prazen: “In preden kdo napiše, da saj imamo izbiro … v bistvu je nimamo. Družina danes z eno plačo več ne preživi.”

Svoboda ima svojo ceno

Iršičeva opozarja, da so ženske danes formalno svobodne, vendar po njenem mnenju to svobodo plačujejo z visoko ceno: “Leta 2025 smo ženske v večini svobodne, a hkrati še nikoli tako bolane. Stopnja ženskih bolezni se dviguje v nebo, depresije so na vrhuncu.”

Kritična je do ideje, da mora ženska biti sposobna vsega: “Prodajate nam ideologijo o ženski, ki zmore vse, je lahko vse in ima vse. Ta ‘vse’ nas je stal še mnogo več kot zdravja.”

sodobni feminizem, vir: twitter

Poseben poudarek namenja materinstvu in ločitvi majhnih otrok od staršev zaradi dela. Opozarja na čustveno plat, ki je po njenem mnenju pogosto spregledana: “Ste kdaj videli mamico, kako se počuti, ko svojega 11 mesecev starega dojenčka odda v vrtec? Kako se počutijo, ko svoje otroke vidijo tri ure na dan?”

Dodaja še: “Ko bolne otroke tiščijo iz enega varstva v drugega, ker v službi ne smejo manjkati – kar naenkrat tisti ‘štedilnik’ ni več tako strašen.”

Rojevanje otrok kot temelj družbe

Iršičeva zavrača idejo, da je poudarjanje materinstva ponižujoče. Nasprotno – meni, da gre za ključno družbeno vlogo: “Nobena družbena funkcija se niti približno ne more kosati s funkcijo rojevanja otrok, brez tega ni nič.”

V zaključku poziva k drugačnemu razumevanju moči žensk: “Svet potrebuje na tisoče močnih žensk, ki bodo pogumno rojevale in stale naproti ideologijam, ki škodujejo otrokom, ter z vsem srcem branile družino, naravo in zdravo okolje. Brez skrbi, veliko jih je že spregledalo takšne in podobne manipulacije.”

Tradicionalna družina, Foto: Freepik

Kratek stik med sodobnim levičarstvom in zdravim razumom

Zapis Iršičeve dodobra razgali zablode sodobnih levičarjev, kot je novinarka N1 Slovenija, ki so si pričarali fantazijski svet olimpijade zatiranih, kjer ženskam že od mladih nog razlagajo, da so moški mračnjaški nasprotniki, katerih edina agenda v življenju je zatiranje žensk. Obstaja tudi drugačen – skozi stoletja večkrat preverjen in družbeno robusten – pogled na svet, kjer smo moški in ženske partnerji v skupnem boju za boljšo prihodnost.

V takem svetu splav ni vrednota, ampak kvečjemu nujno zlo, ne pa tako kot v sodobnem svetu, kjer se – kljub kroničnemu pomanjkanju rodnosti – splav dojema ne le kot pravica, temveč celo kot oblika kontracepcije. Splav ni kontracepcija: ženska ima “pravico razpolagati s svojim telesom” povsem avtonomno tudi z zdravim razumom in zavedanjem, da je mogoče neželene nosečnosti preprečiti že s kontracepcijo, ki je na voljo vsem.

Pohod za življenje, družba, splav, politika, cerkev. Foto: Jaka Arbutina/F. A. Bobo

Novinarka pa uspe poleg vsega še užaliti in ponižati vse tradicionalne ženske, ki uživajo v tem, da so matere, žene in gospodinje. Težko je spregledati, kar med vrsticami sporoča novinarka: da gre pri gospodinjah očitno za drugorazredne ženske, da je to vloga, rezervirana za manj inteligentne, morda celo duševno bolne posameznice, ki ne razumejo, da je višek človeške samoaktualizacije izključno karierna lestvica in neizprosna tekma z moškimi.

Mitja Iršič