Potem ko je bil od leta 2021 najhitrejši (znani) superračunalnik na svetu Frontier, ga je novembra lani prehitel El Capitan, ki domuje v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji.
El Capitan ima milijon jeder CPU, ki jih prispeva 43.808 procesorjev AMD Epyc 24C Genoa s frekvenco 1,8 GHz, in deset milijonov jeder GPU, ki jih prispeva 43.808 grafičnih čipov AMD Instinct MI300A. V rednem obratovanju zmore 1,7 eksaflops, konična zmogljivost pa doseže 2,7 eksaflops. Novembra se je zavihtel na vrh lestvice Top 500, njegova gradnja pa je stala okrog 600 milijonov dolarjev. Za hlajenje porabi okrog 20.000 kubičnih metrov vode dnevno in porabi 30 MW električne energije, kar je trikrat več od celotnega kraja Livermore.
Resno delovanje pa se bo začelo šele marca. Vpregli ga bodo v raziskave jedrskega orožja, ki so od moratorija na jedrske poizkuse le še v računalnikih. Eden izmed teh je tudi El Capitan. Predhodnik Sierra je bil leta 2018 drugi najzmogljivejši superračunalnik na svetu in je takisto raziskoval jedrske eksplozije, a je od današnjega prvaka 20-krat šibkejši, čeprav zaseda enako velik prostor in tudi porabi približno enako količino energije.
Na PC Mag so si ga ta teden tudi v praksi ogledali. Ena izmed pogumnih odločitev je bil izbor AMD-jevih grafičnih čipov, ki so integrirani na skupnem jedru Instinct MI300A APU. To ni bil prvotni načrt, a so sedaj z odločitvijo zadovoljni.
[st.slika 75138][st.slika 75139][st.slika 75140]