Novak državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino pričakuje leta 2026

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je danes v Žalcu srečal z župani občin v porečju Savinje ter jim predstavil opravljena in načrtovana dela na vodotokih v Spodnji Savinjski dolini. Sprejetje državnega prostorskega načrta za to dolino pričakuje v prvi polovici leta 2026, je povedal v izjavi za medije.

Po Novakovih besedah bo načrt, ki je v zaključni fazi, jeseni javno razgrnjen, po sprejetju pa se bo začela izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti in večjo podnebno odpornost. Eden od ukrepov bo gradnja suhih zadrževalnikov, saj so strokovnjaki izračunali, da bi lahko 10 milijonov kubičnih metrov vode zadržali v zgornjem delu Savinje, enako količino pa tudi v njenem spodnjem delu.

Enega od suhih zadrževalnikov bodo zgradili v občini Braslovče, in sicer na območju Letuša, kjer bodo odstranili v ujmi poškodovane stanovanjske objekte. Novak je napovedal tudi gradnjo mokrega oz. večnamenskega zadrževalnika, ki ga bo možno uporabljati v kmetijstvu.

Lani je bilo za sanacijske ukrepe v porečju Savinje namenjenih 20,8 milijona evrov, letos in prihodnje leto pa je za občine Spodnje Savinjske doline namenjenih 56,4 milijona, je poudaril minister.

Predstavnica Direkcije RS za vode Alenka Zupančič je izpostavila, da je v omenjenem načrtu za zmanjšanje poplavne ogroženosti predvidenih osem suhih zadrževalnikov in en večnamenski na Gozdnici, ki je desni pritok reke Bolske.

Uvedba v delo po njenih besedah poteka tudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za Zgornjo Savinjsko dolino, direkcija pa se je lotila tudi priprave javnega naročila za izdelavo pobude za prostorski načrt za reko Dreto.

Gradnja omenjenih zadrževalnikov naj bi stala 450 milijonov evrov. Dodala je, da bo treba zadrževalnike še umestiti v prostor in odkupiti vsa potrebna zemljišča za njihovo gradnjo.

Glede zadrževalnika na Vranskem je dejala, da je projektna dokumentacija dokončana, pripravljajo projekt za izvedbo del, poteka tudi pridobitev zemljišč. Zupančič pričakuje, da bi se gradnja tega zadrževalnika lahko začela prihodnje leto.

Da so suhi zadrževalniki nujno potrebni, je ocenil tudi Braslovški župan Tomaž Žohar. Poudaril pa je, da je treba najti ustrezen kompromis med ohranjanjem kmetijskih zemljišč in prostorom, ki bi ga namenili hudourniški reki Savinji.

Zanj so suhi zadrževalniki edini način, da se nadzoruje razlivanje Savinje in tako zagotovi varnost na njenem celotnem porečju. Kot je dodal, bodo v braslovški občini poleg zadrževalnika v Letušu gradili še suhi zadrževalnik na porečju reke Bolske.