.png)
1 hour ago
17
V zadnjih dneh je svetovna javnost znova vznemirjena zaradi poročil o izbruhu hantavirusa na potniški ladji, kjer je umrlo več ljudi. A kljub dramatičnim naslovom strokovnjaki opozarjajo: ne gre za “novo korono”, temveč za že dolgo znano bolezen, ki jo v Sloveniji poznamo kot mišjo mrzlico.
Iz NIJZ zaenkrat prihajajo pomirjujoča sporočila, da pri hantavirusu ne gre za bolezen, ki bi bila primerljiva s covidom. Strokovnjaki zaenkrat ocenjujejo, da je tveganje za širšo javnost majhno, a spomnimo, da so bile podobne ocene tudi decembra 2019 in januarja 2020, ko so vsi govorili o t. i. “kitajski gripi”, ki je pozneje postala globalna pandemija koronavirusne bolezni. NIJZ je takrat ljudem, ki so pripotovali iz rizičnih azijskih okolij, svetoval, da lahko gredo mirno med splošno populacijo, če ne čutijo simptomov.
Bolezen je sicer v Sloveniji že prisotna, poznamo pa jo pod imenom “mišja mrzlica”. Samo v letu 2026 so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let. V letu 2025 pa so poročali o sedmih potrjenih primerih mišje mrzlice. Vsi oboleli so bili moškega spola, stari med 25 in 57 let.
Znova podcenjevanje odgovornih
NIJZ je sicer na svoji spletni strani objavil le skop članek o hantavirusu, ki ljudi predvsem miri, da ne gre za pomembno zdravstveno težavo.
NIJZ zagotavlja, da t. i. andskega virusa (različica, ki se prenaša s človeka na človeka) v Sloveniji ni in da se pri nas pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okoli enoodstotna. Kot razlagajo, se okužbe z omenjenima virusoma v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri zadrževanju v naravi ter opravilih na kmetiji. Poudarjajo, da večjih izbruhov niso zabeležili.
Kaj svetujejo? Pomembni so predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je ključni ukrep preprečevanja bolezni zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Poudarjajo tudi, da je zelo pomembno umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, še posebej če smo opazili sledi glodavcev, naj se prostor dobro prezrači. Pomembno je izogibati se intenzivnemu prašenju, na primer raje uporabimo mokro tehniko čiščenja kot pometanje. Ob intenzivnem prašenju se lahko zaščitimo tudi z masko, svetujejo. Govorijo torej predvsem o sevu virusa, ki se ne prenaša s človeka na človeka, ampak z živali (predvsem glodavcev) na človeka, čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je globalna pandemija andskega seva hantavirusa dokaj verjetna – prenos je pri tej različici veliko učinkovitejši, prav tako je višja smrtnost.
Ponavlja se torej zgodba pandemije koronavirusa, ko “SD-jev” NIJZ ni dovolj resno vzel grožnje, ki je bila vendarle bolj resna kot “sezonska” gripa. Gre namreč za prenos redkega seva bolezni, ki se prenaša s človeka na človeka: do zdaj se je virus prenašal le z živali na človeka ob neposrednem stiku, zato je bilo širjenje dokaj redko.
Nina Pirnat, bivša direktorica NIJZ, ki je s svojimi izjavami javno zavračala, da v Sloveniji imamo epidemijo virusa covid-19. (Foto: STA)Odziv NIJZ zaenkrat je torej “umivajte si roke”, ne pa konkreten epidemiološki načrt, ki ga nekatere zdravstvene organizacije v tujini že razvijajo. V tujini je odziv precej bolj resen.
Ameriški center za preprečevanje bolezni (Centers for Disease Control and Prevention) je že aktiviral svoj krizni mehanizem (t. i. “Level 3” odziv), kar pomeni organizirano spremljanje razmer, mobilizacijo strokovnjakov in nadzor nad morebitnimi primeri. Tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (European Centre for Disease Prevention and Control) je sprožil nadzor in koordinacijo na evropski ravni, zlasti pri sledenju stikom in oceni tveganja, ter opozoril na pomen zgodnjega odkrivanja in preprečevanja prenosa, zlasti v zaprtih okoljih.
NIJZ pa torej ponavlja vajo iz leta 2020. Pri tem je treba poudariti, da je število zaposlenih od leta 2022 zraslo za okoli 20 odstotkov. Konec leta 2022 je bilo na inštitutu 602 zaposlenih (479 za nedoločen in 123 za določen čas; stanje na dan 31. 12. 2022), načrt za leto 2025 pa je predvideval 727 zaposlenih. Po podatkih portala CompanyWall znaša povprečna plača 3.277,00 evra mesečno, kar je skoraj 800 evrov nad slovenskim povprečjem.
Ob tem se postavlja vprašanje: je nasvet za umivanje rok vse, kar lahko pričakujemo od več kot 700 strokovnjakov, ki se ukvarjajo izključno z javnim zdravjem?
Foto: STAHantavirus ni en sam virus, ampak skupina virusov, ki jih prenašajo predvsem glodavci (miši, podgane). Ljudje se okužijo ob stiku z njihovimi izločki (urin, iztrebki, slina) ali z vdihavanjem okuženega prahu.
Bolezen se lahko kaže na dva glavna načina: v Evropi kot hemoragična mrzlica z ledvičnim sindromom (mišja mrzlica), v Ameriki kot huda pljučna bolezen (HCPS) Smrtnost je lahko visoka, v nekaterih primerih tudi do 40–50 %. Za hemoragično mrzlico z ledvičnim sindromom je značilna febrilna faza, povečana prepustnost kapilar, trombocitopenija in akutna ledvična odpoved, medtem ko “ameriška” različica povzroča hantavirusni kardiopulmonalni sindrom, ki poteka z nenadno respiratorno odpovedjo in visoko smrtnostjo, kjer pride do popolne odpovedi pljuč.
Poudariti je potrebno, hantavirus ni nov – poznamo ga že desetletja, izbruhi pa se občasno pojavljajo po svetu.
Razlog za javni preplah je nedavni izbruh na križarki, kjer je zbolelo več ljudi, pri tem pa so umrli trije potniki potrdili so tudi andski sev, ki se lahko prenaša med ljudmi. To je precej nenavadno, saj se večina hantavirusov ne prenaša med ljudmi, ampak izključno z živali na človeka.
The post Nova virusna grožnja, NIJZ pa ležerno kot leta 2020 – kljub znatni rasti zaposlenih first appeared on Nova24TV.
English (US)