ARTICLE AD
Svizci so znani po nasmejanih obrazih, zabavnih videih in nalezljivem veselju do glasbe. Tokrat pa so pokazali svojo občutljivejšo plat in v novi pesmi ujeli nekaj, kar nas vse kdaj zaboli – občutek, da ljubezen počasi ugaša.

Nova pesem, nov ton – a isti utrip srca
Ni pogosto, da narodno-zabavna skupina preseneti s tako pretanjeno žalostno pesmijo, ki poslušalca zadene naravnost v občutke. Nova skladba skupine Svizci, pod katero se kot avtor glasbe podpisuje Matjaž Slivnik, poslušalca popelje v svet izgubljene nežnosti in boleče tišine med dvema človekoma, ki sta si bila nekoč blizu.
Gre za čustveno pesem, ki jo spremlja videospot z močno simboliko, posnet v prelepi kulisi Hribarjeve domačije v Komendi. Vizualna pripoved je natančno usklajena z besedilom in melodijo – nič ni prepuščeno naključju. Glavni vlogi sta prepričljivo in ganljivo odigrala Gaja Novkovič ter klarinetist skupine, Enej Valjavec.
Hribarjeva domačija kot tiha priča razpada
Izbor lokacije ni bil naključen. Domačija v Komendi ni le slikovita, temveč nosi pridih podeželske otožnosti, ki se popolnoma zlije z zgodbo videospota. Zapuščeni prostori, mehka svetloba in starinsko pohištvo ustvarijo atmosfero zamrznjenega trenutka – to je dom, kjer je bilo nekoč vse lepo, a zdaj nekaj manjka.
Par se giblje vsak zase, kot da živita drug mimo drugega. Obrazi govorijo več kot besede. Režija videospota, za katero je poskrbel Rok Maver, ujame drobne geste, poglede in mimobežna srečanja, ki povedo, da je nekaj nepovratno zbledelo.
Snemanje ni bilo dolgo, a občutek, ki ga spot pusti, ostane. Morda prav zato, ker ne pretirava. Ne potrebuje solz, dramatičnih prepirov ali kričanja – dovolj je tišina in pesem, ki jo prebode.
Sodelovanje, ki postaja stalnica
Tudi tokrat so Svizci posegli po preverjeni ekipi. Avtor glasbe je Matjaž Slivnik, ki je s svojo občutljivostjo in posluhom za melodijo ustvaril pesem, ki jo je skoraj nemogoče poslušati brez vsaj rahlega cmoka v grlu. Besedilo je prispeval Klemen Glynn Arh, produkcijo pa je vodil Tadej Mihelič, ki poskrbi, da pesem zveni sodobno, a hkrati pristno.
Svizci so sicer znani po svoji igrivosti, a v tej skladbi so se pokazali v povsem novi luči. Brez ličenja, brez bleščic, brez odvečnih šal. Le glasba, zgodba in emocija.
Kljub žalostnemu tonu skladbe so člani skupine povedali, da je bilo ustvarjanje pesmi izjemno prijetno. Vzdušje na snemanju ni bilo turobno – nasprotno, prežeto je bilo z ustvarjalno energijo in občutkom, da nastaja nekaj posebnega.