Nov zakon o dodatku k pokojnini za umetnike nadomešča pol stoletja starega (II) (tema)

SDS do predvidoma srede zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Na državni volilni komisiji so za STA ocenili, da bi lahko stroški referenduma znašali približno 6,6 milijona evrov.

Leta 2023 za izjemne pokojnine 737.047 evrov, stroški referenduma 6,6 milijona evrov

Izplačilo dodatkov za izjemne dosežke po novi zakonodaji naj bi neuradno državni proračun stal približno 60.000 evrov letno. Na državni volilni komisiji so za STA ocenili, da bi lahko stroški referenduma v letošnjem letu znašali približno 6,6 milijona evrov; od tega za stroške za nadomestila volilnim organom približno 3,7 milijona evrov, ostali stroški, kamor sodijo najem volišč, stroški informacijske podpore, poštni stroški, tisk in distribucija volilnega gradiva, pa približno 2,9 milijona evrov.

Za izjemne pokojnine po zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je bilo leta 2023 po statističnih podatkih Zpiza namenjenih 737.047 evrov. Takrat je to pokojnino prejemalo 66 oseb in 55 družinskih članov s pravico do izjemne pokojnine po umrlem prejemniku te pokojnine, skupno 121 oseb.

Med letoma 1993 in 2023 je bilo po podatkih urada vlade za komuniciranje priznanih skupno 313 izjemnih pokojnin, večino za področje kulture. Med letoma 1993 in 2004 je bilo priznanih 268 starostnih ali družinskih izjemnih pokojnin s področja kulture, v obdobju dveh vlad pod vodstvom Janeza Janše (med letoma 2004 in 2008 ter med letoma 2020 in 2022) skupno 17, lani v času mandata sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba štiri. Med letoma 1992 in 2002 je bil premier Janez Drnovšek, izjema je obdobje med 7. junijem 2000 in 30. novembrom 2000, ko je bil predsednik vlade Andrej Bajuk, med letoma 2002 in 2004 pa je slovensko vlado vodil Anton Rop.

Na ministrstvu za kulturo so za STA navedli, da natančna ocena finančnih posledic novega zakona zaenkrat še ni možna, saj je odvisna od dejanskih zneskov pokojnin tistih, ki jim bo pravica do dodatka priznana. Ob tem so še ocenili, da naj bi bila v naslednjih letih pravica do dodatka predvidoma priznana povprečno štirim upravičencem, od katerih naj bi bil dvema priznan dodatek v višini 100 odstotkov, dvema pa 50 odstotkov.

Primer nekdanjega jezuita Rupnika

Prešernovo nagrado za leto 2000 je prejel tudi nekdanji jezuit, pater Marko Rupnik. Za razliko od drugih nagrajencev, ki to nagrado prejmejo za življenjsko delo, jo je prejel za mozaično poslikavo ene od vatikanskih kapel. Pred tremi leti je javnost izvedela za več primerov spolnega in psihičnega nasilja nad najmanj 20 redovnicami z začetka 90. let minulega stoletja. Sledila je izključitev Rupnika iz jezuitskega reda. Vatikanski dikasterij za nauk vere je poleg tega v začetku leta zaključil preiskavo, končnega epiloga pa zadeva v Vatikanu še nima.

Na vprašanje STA, ali danes 70-letni Rupnik dobiva starostno pokojnino, na Zpizu zaradi varovanja osebnih podatkov niso odgovorili, so pa potrdili, da ne prejema izjemne pokojnine. Nov zakon sicer podobno kot dodatek k pokojnini za izjemne športne dosežke, kjer je v igri tudi namerni doping, predvideva, da se pravica do dodatka ne prizna osebi, ki je vpisana v kazensko evidenco. Predvideva tudi njegovo ukinitev v primeru morebitne naknadne pravnomočne obsodbe na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev.

Dodatek k pokojnini za izjemne športnike

Od leta 2017 v Sloveniji velja zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Za razliko od dodatka za izjemne umetniške dosežke, ki predvideva 50 in stoodstotni dodatek, ta predvideva dodatek v višini 70 in 100 odstotkov razlike med pokojnino upravičenca do dodatka ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. Odstotek je odvisen vrste in števila prejetih medalj oziroma nagrad.

Kot je razvidno iz uradne evidence za obdobje med letoma 2017 in 2024, je bil ta dodatek doslej priznan 110 športnikom. Leta 2023 je po statističnih podatkih Zpiza skupno 87 prejemnikov s tega naslova prejelo 1,36 milijona evrov.

Do dodatka so upravičeni vrhunski športniki, prejemniki olimpijske in paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, šahovske olimpijade ali s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Upravičenci so tudi dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek.

Omenjeni zakon je leta 2021 dočakal dopolnitev. Takrat ga je na glasovanju v DZ podprlo 84 poslancev, le eden je bil proti.