Nov zakon o dodatku k pokojnini za umetnike nadomešča pol stoletja starega (I) (tema)

SDS do predvidoma srede zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Na ministrstvu za kulturo izpostavljajo, da nov zakon nadomešča neustrezno zakonodajo iz leta 1974 in natančno določa kriterije za prejem dodatka. Prešernov nagrajenec Feri Lainšček pobudo za referendum obsoja.

Ministrstvo za kulturo: Veljavni zakon zastarel in pomanjkljiv

Na ministrstvu za kulturo izpostavljajo, da je veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami zastarel in pomanjkljiv, kar je že leta 2009 ugotovilo računsko sodišče, ki je takrat tudi zahtevalo sistemsko ureditev podeljevanja izjemnih pokojnin. Kot je ugotovilo sodišče, zakon iz leta 1974 nima natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin.

Trenutno veljaven sistem po ugotovitvah računskega sodišča ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo. Priznanje in odmera višje starostne pokojnine je po veljavnem zakonu tako lahko posledica zgolj subjektivne presoje, s tem pa nastaja tveganje za politične zlorabe.

Ministrstvo za kulturo je lani poldrugo desetletje po ugotovitvah sodišča pripravilo nov zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki sta ga potrdila vlada in državni zbor. V njem so merila in drugi pogoji pridobitve dodatka k pokojnini natančno določeni.

DZ je 30. januarja z 51 glasovi za in 28 proti po odložilnem vetu državnega sveta ponovno izglasoval omenjeni zakon, SDS pa je nato napovedala referendumsko pobudo za zakonodajni referendum.

Kdo so upravičenci do dodatka?

Nov zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad s seznama, ki je priložen zakonu. Med temi nagradami je več kot deset takšnih, ki nagrajuje življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

Do 100-odstotnega dodatka k lastni pokojnini, kar trenutno pomeni, da bi prejemnik prejel skupno do največ 3055 evrov mesečno, so v skladu z novim zakonom upravičeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi prejemniki pa so upravičeni do 50-odstotnega dodatka.

Nov zakon predvideva, da se pri izračunu osnove za odmero dodatka upošteva znesek pokojnine upravičenca v mesecu, v katerem je vložil predlog za priznanje pravice do dodatka, ter znesek starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene na dan vložitve predloga za priznanje pravice do dodatka od najvišje pokojninske osnove, navedene v zadnjem uradno objavljenem sklepu sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Za razliko od izjemnih pokojnin se ta dodatek ne deduje. Ob tem velja še izpostaviti, da vsi tisti, ki že prejemajo izjemne pokojnine, niso upravičeni do dodatka po novi zakonodaji.

SDS: dodatek za elito

V SDS menijo, da niso jasno določena merila, po katerih se bodo dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke podeljevali ter da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših.

Sredstva, ki jih bo država namenila za dodatke, bi morali po mnenju največje opozicijske stranke porabiti za dvig pokojnin vseh upokojencev ali za izboljšanje socialne varnosti tistih, ki živijo na robu revščine. Vladi pod vodstvom premierja Roberta Goloba tudi očitajo, da je zakon sprejela brez širše javne razprave in brez ustrezne analize finančnih posledic.

Glede izjemnih pokojnin za umetnike, ki so bile podeljene v času vlad pod vodstvom Janeza Janša, skupno je bilo v tem času priznanih ali podedovanih 17 izjemnim pokojnin s področja kulture, v SDS odgovarjajo, da je šlo za prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki je nagrada za umetnikovo delovanje skozi njegovo celotno kariero. Je pa za SDS problematično, da bi bili do trajnega dodatka k pokojnini poleg njih upravičeni tudi prejemniki nagrad za enkratni projekt ali delo ali performans, kar na ministrstvu za kulturo zavračajo kot neresnično navedbo.

Kot so še dodali pri SDS, pri referendumu ne gre zgolj za nasprotovanje zakonu, ampak tudi za možnost, da ljudje sami povedo, ali podpirajo takšno porabo javnega denarja. SDS bo podpise za referendum, kot je minuli teden napovedal Janša, zbirala do srede, s čimer bodo zbiranje predčasno zaključili. Na vprašanje STA, kdaj bodo podpise poslali v DZ, v SDS niso odgovorili, so pa potrdili, da so zadovoljni s številom do sedaj zbranih podpisov.

Lainšček: Pobuda za referendum zavržna in vredna obsodbe

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček, ki je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel leta 2021, ko je bil predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, leta 1995 pa je Lainšček prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je v izjavi za STA menil, da je pobuda za referendum zavržna in vredna obsodbe. Kot je dodal, se prek nje dogaja volilni boj na plečih tistih redkih umetnikov, ki so ustvarili umetnine presežne vrednosti in so trajno obogatili slovensko nacionalno zakladnico.

Pobudo za referendum razume kot napad na slovensko kulturo. Ob tem je, kot pravi, globoko prizadet, saj del skupnosti tepta najvišjo vrednoto, na kateri sta nastala slovenski narod in država.

Izrazil je upanje, da bo večina Slovencev kljub vsemu razumela, kaj sta slovenska kultura in umetnost in kako pomembni sta. Če izgubimo kulturo, če zaničujemo slovensko umetnost, potem ustvarjamo položaj, ko slovenstvo in kultura nista več vrednota, je še opozoril in dodal, da se tako ustvarja položaj, ko “se naša država ne rabi več imenovati Slovenija, lahko je neka evropska provinca in najboljše, da ji damo za ime neko registrsko številko”. “Moja ironija govori o dnu, v katerega ne smemo priti,” je še pozval.

Spomnil je tudi, da skoraj vse države v naši okolici krepijo svoj kulturni vpliv, ga postavljajo v ospredje, “mi pa, kot da smo v neki situaciji kolektivne norosti ali kot da želimo storiti skupinski samomor”. Vprašal se je tudi, zakaj je potrebno ljudi, ki so v jeseni svojega življenja, so pa v preteklosti prejeli Prešernove nagrade, sedaj žrtvovati in pustiti, da umrejo užaljeni, odrinjeni, poteptani in osmešeni. To, kar se dogaja, je zanj grozljivo in na meji absurda. Kot je še povedal, sam vse življenje živi od svojega ustvarjanja in je kot samostojni podjetnik vse življenje plačeval davke ter nikoli ni želel nobenih privilegijev.