Nov francoski premier bi bil lahko imenovan v 48 urah

Odhajajoči francoski premier Sebastien Lecornu, ki je v ponedeljek odstopil, je včeraj po zaključku pogajanj s političnimi strankami napovedal, da bi Francija lahko v 48 urah dobila novega predsednika oz. predsednico vlade. Iz Elizejske palače so nocoj potrdili, da bo Macron novega premierja imenoval v tem roku.

Lecornu je v izjavi za televizijo France 2 povedal, da “trenutne razmere omogočajo”, da bi lahko Macron v 48 urah imenoval novega premierja. Dodal je še, da je sam s pogajanji izpolnil misijo, ki mu jo je poveril predsednik države Emmanuel Macron. “Ne želim te službe. Sprejel sem nalogo, ki mi jo je dal predsednik, in menim, da je moja naloga nocoj končana,” je dodal.

“Končna pogajanja o tem bo vodil predsednik države,” je po poročanju portala francoske televizije BFMTV še dejal odhajajoči premier, ki je nocoj zaključil posvetovanja s strankami o izhodu iz politične krize, za katera ga je pooblastil Macron.

Ni želel ugibati o tem, kdo bo naslednji premier – že šesti v manj kot dveh letih, niti o tem, ali bi lahko Macron tokrat imenoval nekoga iz vrst levih strank.

Ob tem je izrazil optimizem, da bi lahko do konca leta dosegli dogovor o sprejetju proračuna, ki bi bil sprejemljiv za večino v močno razdeljenem parlamentu.

Glede pozivov k odstopu Macrona je dejal, da “ni čas za menjavo predsednika”. “Ne prepričujmo Francozov, da je predsednik tisti, ki glasuje o proračunu,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lecornu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo imenoval novega premierja v 48 urah, so nocoj sporočili iz njegovega urada, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Predsednik se zahvaljuje Sebastienu Lecornuju za delo, opravljeno v zadnjih 48 urah,” so zapisali in dodali: “Premierja bo imenoval v 48 urah”.

Francija se je v politični krizi znašla po predčasnih parlamentarnih volitvah julija lani. Krizo poganjajo nesoglasja glede varčevanja in proračuna za leto 2026 v luči zaskrbljujočega stanja javnih financ, ki se še poslabšuje, medtem ko se na ulicah vrstijo protesti.

Z javnofinančnimi težavami in zunanjim dolgom sta se med drugim hotela soočiti že Lecornujeva predhodnika Michel Barnier in Francois Bayrou, a so načrtovani varčevalni ukrepi in proračunski rezi odnesli vladi obeh.

Tako leva kot skrajno desna opozicija za politično krizo v državi sicer krivita zlasti Macrona, ki je vse manj priljubljen tudi med podporniki in zavezniki.

Leva Nepokorna Francija (LFI) je že večkrat pozvala k njegovemu odstopu, skrajno desni Nacionalni zbor (RN) pa se je zavzel za razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Vodja poslanske skupine RN Marine Le Pen je ob tem danes dejala, da bo blokirala vse ukrepe nove vlade.