Njegovo veličanstvo – kruh

Ali obstaja kaj močnejšega, kar nas vrača k občutku varnosti in miru, kot je vonj sveže pečenega kruha? Ali obstaja kaj lepšega, kar nas lahko pomiri, potolaži in razveseli, kot miza, na kateri vabljivo stoji njegovo veličanstvo – kruh? Metaforično: kruh je veliko več kot osnovni prehranski pridelek: je svoboda, dostojanstvo, ognjišče, osebna izkaznica enakosti v družbi, varnost in upanje za lepši jutri. Tako se beseda kruh ali hleb najpogosteje uporablja simbolično, da na zelo kratek ali jedrnat način priča o nenapisanih družbenih 'zakonih' sobivanja. Ko nekomu gre dobro, rečemo, da je 'na belem kruhu'. Ko nekdo dobro živi in malo ali nič ne dela, rečemo, da 'uživa kruh brez motike'. Skorja kruha je izraz revščine in skromnosti. Ko želimo reči, da nekaj ne bo delovalo, običajno rečemo, da 'iz te moke ne bo kruha' itd. Kadar je nekdo ob službo, rečemo, 'da je ob kruh'. Najbolj topla simbolika pa je krušna mati ali oče. Toda kruha danes, ob vsej tehnologiji, ob tako razvpitem diskurzu o solidarnosti, sodelovanju in empatiji, vseeno ni dovolj za vse.