Nina Ilič: “Od hitrega vodnika do strategije za razvoj čebelarstva v Sloveniji”

Februarja 2026 je izpod peresa ustanoviteljice Apipedagogike in apiterapevtke Nine Ilič iz Kočevja, ki je sicer diplomantka javne uprave, izšla nova e-knjiga: Hitri vodnik za člane komisije za podmladek ČZS. Delo je eden izmed številnih rezultatov njenega predsedništva komisiji v obdobju 2024-2026.  

Na vprašanje, zakaj potreba po takšnem vodniku, avtorica odgovarja: »med vodenjem komisije sem naletela na različna spoznanja, med katerimi je tudi kroženje dezinformacij glede zaščite intelektualne lastnine med čebelarji. Poleg tega ni bilo nobenega gradiva, ki bi usmerjalo delo komisije, zato sem ga pripravila sama.«

Hitri vodnik za podmladek ČZS je e-knjiga na 20-ih straneh, ki je namenjen hitremu opolnomočenju čebelarjev z res zgolj osnovnimi informacijami na področju zakonodaje, ki ureja delovanje društev. Optimalno uporabo doseže skozi dodatno izobraževanje in interpretacijo zapisanega z dodatnimi dejstvi, kot so na primer ta, da so čebelarska društva v Sloveniji zavezana k demokratičnim načelom. Pravna podlaga, ki določa obveznost demokratičnega poslovanja čebelarskih skupnosti, je že sama Ustava Republike Slovenije, ki v 42. členu opredeljuje zbiranje in združevanje kot način uresničevanja človekovih pravic, pri čemer velja, da mora biti to v strpnosti, svobodomiselnosti, pluralizmu mnenj, stališč in prepričanj (Komentar Ustave RS, člen 42, odstavek 12).

Čebelarji imajo tako ustavno pravico združevanja zaradi uresničevanja skupnih interesov. »Med čebelarji je veliko ustvarjalnih ljudi in tudi kar nekaj izumov,« pove Nina Ilič in doda: »Menim, da se čebelarji premalo zavedajo, da s samim poslanstvom za skupno dobro čebelar kot posameznik ne izgubi nobene izmed pravic, ki mu pripadajo kot človeku – na primer avtorskih pravic ali pravic iz naslova intelektualne lastnine.«

V Sloveniji je premalo zavedanja tudi, da enako pravno varstvo kot registrirana združenja, npr. društva, uživajo tudi neregistrirana, neformalna združenja (Komentar Ustave RS, člen 42, odstavek 24). Ilič kot primer navede malo poznano neformalno skupnost mladih Prijatelji čebel, ki jo je osnoval Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja že leta 2016. Gre za neformalno, prav tako prostovoljno skupnost mladih, ki uspešno razrešijo izzive apiterapevtske pustolovščine in pridobijo tudi priznanje Prijatelj čebel.

Nina Ilič je z e-knjigo razširila obzorja članom komisije in jih s tem opolnomočila za življenje, ne le za delo v komisiji. Sicer pa je gradivo uporabno in koristno tudi širše, za vse čebelarske skupnosti. Avtorica priporoča več sodelovanja med različnimi komisijami, saj takšen sodelovalni pristop namreč komisiji omogoča celostno in predvsem kakovostno uresničevanje svojega poslanstva. Opredeljeno je tudi poslanstvo, torej namen komisije za podmladek v času njenega vodenja, strokovna izhodišča in odgovornosti, človekove pravice, moralna in pravna varnost ter nekaj osnovnih informacij o odgovornosti v civilnem pravu.

Avtorica ima veliko idej za razvoj čebelarstva

»Omenjeni Hitri vodnik sem posredovala na Čebelarsko zvezo Slovenije z namenom, da služi kot neka osnova za pripravo izobraževanja za čebelarje o obravnavani tematiki,« nadalje pove Nina Ilič. Na vprašanje kaj bi bilo po njenem mnenju še koristno za razvoj čebelarstva, naniza celo kopico idej:

»Močno čebelarsko skupnost sestavljajo opolnomočeni čebelarji. Za bolj aktivno vključevanje v čebelarsko skupnost čebelarski podmladek, potrebujejo svoj glas tam, kjer se sprejemajo odločitve. Menim, da je potrebno demokratično razširiti Upravni odbor ČZS za 1 mesto: za predstavnika čebelarskega podmladka. Predstavnika podmladka bi kot posvetovalno telo predlagala Komisija za podmladek ČZS, imenoval pa bi ga predsednik ČZS,« je še dodala avtorica.

Na področju prenosa znanj je še veliko prostora za izboljšave. Potrebno je vzpostaviti strukturiran sistem mentorstva v čebelarstvu. Veliko priložnost avtorica vidi v vzpostavitvi nekakšnega tutorstva, torej medvrstniške podpore poleg samega mentorstva. Potrebno bi bilo pripraviti vsebinske predloge za izobraževanje za predsednike čebelarskih društev, da bi premostili medgeneracijske razlike in lažje slišali in znali podpreti čebelarje. In kot že zgoraj omenjeno: izobraževanje na temo avtorskih pravic, patentov in drugih oblik intelektualne lastnine. Čebelarji razpolagajo z dosežki in patenti, ki bi jih lahko bolje tržno izkoristili.

Na terenu je še vedno kar nekaj neregistriranih čebelnjakov, zato bi bilo v sodelovanju z različnimi strokovnjaki potrebno pripraviti kampanjo, s katero bi predstavili registracijo čebelnjaka kot standard odgovornosti in kvalitete. Etični kodeks v čebelarstvu potrebuje nujno prenovo in morda še dodaten priročnik, v katerem bi bilo več poudarka na medsebojnih odnosih, poštenosti, lojalni konkurenci.

Čebelarski podmladek potrebuje nekakšen poslovni inkubator, v katerem bi bila razpoložljiva pravna, tržna in finančna podpora, rezidenčna podpora, srečanje na Celjskem sejmu bi lahko postal letni mednarodni kongres čebelarjev, in še marsikaj. Sicer sem v času mandata pripravila tudi akcijski načrt po mesecih do 2028.«

e-knjiga Hitri vodnik za člane komisije za podmladek ČZS je brezplačno dostopna na povezavi: https://www.canva.com/design/DAHAFBEfZTQ/86KTmumrEG3XbPWzw70y-g/view?utm_content=DAHAFBEfZTQ&utm_campaign=designshare&utm_medium=link2&utm_source=uniquelinks&utlId=h109fc63cba