»Nimam vtisa, da bi Višji šolski svet ne bil naklonjen slovenski šoli«

Čeprav so ji edini predlog, ki ga je iznesla glede slovenskih šol, zavrnili, slovenska predstavnica v Višjem šolskem svetu (v nadaljevanju VŠS) Katja Pasarit nima vtisa, da bi bil ta organ nasproten slovenskemu šolstvu v Italiji, saj je na splošno začutila naklonjenost. Pogreša pa osebni stik s kolegi, saj so razen umestitve seje doslej potekale na daljavo. Ministrskih smernic glede učnih načrtov še niso obravnavali, ko jih bodo, pa bi rada predlagala krepitev pouka slovenščine zlasti v osnovnih šolah, je Katja Pasarit med drugim dejala v pogovoru za Primorski dnevnik.

V Višjem šolskem svetu ste uradno od septembra lani, doslej pa je bilo že nekaj sej. Kakšen je vtis?

Res, do danes je bilo kar nekaj sej, v celoti je bilo izdanih šest mnenj, pripravljalnih sej pa je bilo več. V tem tednu pa smo npr. obravnavali statut dijakinj in dijakov nižjih in višjih srednjih šol, dalje ocenjevanje dijakov in preverjanje ravnateljev. Vse se začenja s sejo delovne skupine oz. komisije, ki obravnava uredbo, o kateri je treba izdati mnenje, potem pa sledi plenarna seja celotnega Višjega šolskega sveta. Žal so vsa ta srečanja potekala vedno na daljavo, tako da od septembra dalje se nismo več vrnili v Rim. Po eni strani so seje na daljavo uporabne, po drugi pa je nerodno, ker zmanjka tista človeška komponenta, ki je predvsem pri izdaji mnenj z določeno težo še kako potrebna.

Vaš predhodnik Peter Černic je pred leti v intervjuju povedal, kako je – seveda se je nanašal na takratno zasedbo – VŠS dejansko naklonjen slovenskemu šolstvu. Kakšen pa je vaš vtis? Vidite tudi v sedanji zasedbi naklonjenost ali kaj drugega?

Prej je bila omenjena reforma tehniških zavodov z uvajanjem eksperimentalnih smeri. V uredbi, ki smo jo prejeli, sta v 9. členu omenjena šolska sistema tako Doline Aoste kot Južne Tirolske in tu sem predlagala, da bi v člen vnesli tudi šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini. Žal je bil ta predlog zavrnjen z obrazložitvijo, da FJK nima tistih pristojnosti, ki ju v resnici imata Južna Tirolska in Dolina Aoste in da v statutu FJK tega ni. Zdaj bi lahko kdo rekel, da VŠS nam ni naklonjen. Pošteno povedano, tega vtisa nimam in tu bi spomnila ravno na problem srečanj na daljavo. Ko smo se v Rimu srečali v živo, sem prišla v stik z manjšo skupino svetnikov, ki so res bili zelo naklonjeni do Slovencev v FJK in so izrazili vso podporo in sodelovanje za bodoče. Tako je bil vtis res zelo pozitiven, vsaj s tistimi, s katerimi smo lahko stkali neke začetne vezi. Tako jaz mislim, da je odnos, ki ga VŠS ima do nas in naše realnosti dober, naklonjen, je pa tudi res, da smo komaj na začetku in da še ni bilo veliko soočenj na ta račun. Ko pa so se oblikovale delovne komisije in sem pristala v četrti komisiji, pristojni za višje srednje šole, sem predsednika sveta Damiana Previtalija izrecno vprašala, če bi lahko prisostvovala sejam vseh ostalih komisij, ko bi bil govor o slovenskih šolah v FJK. Odgovoril je, da to absolutno podpira, tako da je vtis, ki sem ga imela, dober ter kaže na sodelovanje in tudi določeno naklonjenost.

Kako pa poteka delo v komisiji, ste že tam predlagali popravek? Je bil zavrnjen že v komisiji ali na plenarni seji?

V četrti komisiji smo predelali stvar, pripravila sem svoj predlog, vendar, ker se je mudilo, ga nisem uspela vložiti med predlagane popravke. Predstavila sem ga zato na plenarni seji, kjer je bil zavrnjen, z že omenjeno obrazložitvijo, da FJK ni pristojna za šolski sistem.

Ste predlagali še kaj drugega?

Ne, samo ta predlog, ker na drugih sejah nismo obravnavali vprašanj, ki bi zadevali naše šole.

Kaj pa odnosi z ostalima predstavnikoma manjšinskih šol z Južne Tirolske in Doline Aoste?

V stik sem prišla samo s kolegom iz Doline Aoste, ki je res zelo razgledan in podkovan človek ter zelo sodelovalen. S kolegom iz Južne Tirolske pa še nismo prišli toliko v stik, a ne zato, ker tega ne bi hoteli, ampak prav zaradi pomanjkanja snidenja v živo.

Celoten intervju v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku