Neverjetno! 31. januar skriva zgodbe, ki jih še niste slišali!

Ko prebiramo zgodovinske knjige, hitro ugotovimo, da ima vsak dan v letu svojo težo – nekatere datume si zapomnimo zaradi vojn, druge zaradi velikih odkritij, tretje zaradi osebnosti, ki so premikale meje mogočega. 31. januar sodi nekam vmes. Ni ravno dan, ki bi ga obeleževali z državnimi prazniki, a kljub temu nosi težo dogodkov, ki so, neposredno ali posredno, vplivali na tok zgodovine.

Morda je to dan, ko se je človeštvo nekaj naučilo – ali pa tudi ne.

Guy Fawkes in smodniška zarota: ko je načrt propadel, a simbol ostal

1606 – London. Zime so bile v tistem času še ostrejše, ulice bolj temačne in politika precej bolj smrtonosna kot danes – čeprav bi se kdo lahko vprašal, če je slednje sploh res preteklost. Angleški pravnik Guy Fawkes, ki ga danes poznamo bolj po njegovi maski kot po dejanskih dejanjih, je bil 31. januarja 1606 obešen, razčetverjen in sežgan zaradi poskusa atentata na kralja Jakoba I. in angleški parlament.

Njegova smodniška zarota – spektakularno neuspešen poskus razstrelitve parlamenta – se je končala, še preden se je zares začela. A ironija zgodovine? Človek, ki ni dosegel nič, je postal simbol vsega. Njegova podoba je danes znak upora – od protestnikov v Hongkongu do anonimnih hekerjev, njegova maska pa se prodaja na Amazonu. Si predstavljate, da bi se enako zgodilo z neuspešnimi slovenskimi političnimi vstajami? Verjetno bi že zdavnaj imeli čajni servis z obrazom kakšnega neuspeli protestnika.

Suženjstvo? Počasi, a vztrajno v zgodovino (ali pač?)

31. januarja 1865 je ameriški kongres potrdil 13. amandma, ki je uradno odpravil suženjstvo. Dve leti in pol kasneje je ukinitev postala realnost.

V teoriji je bil to trenutek triumfa. V praksi? Rasna segregacija, zakoni Jima Crowa in dolga desetletja diskriminacije so jasno pokazali, da zapis v ustavi ne pomeni takojšnjega premika v glavah ljudi. Nekateri bi rekli, da je boj za enakopravnost še danes daleč od konca – in niso daleč od resnice.

Kako to povezati z današnjim časom? Sodobne oblike suženjstva so še vedno tu – le imenujejo se drugače. Govorimo o izkoriščevalskem delu, o sistemih, ki ljudi ohranjajo v revščini, in o korporacijah, ki delavcem v tovarnah plačujejo manj, kot stane steklenica vode na letališču.

Zgodovina nas torej uči, da lahko nekaj razglasimo za ukinjeno, a to še ne pomeni, da je izginilo.

Od vesoljske tekme do milijarderskih igračk

31. januarja 1958 je ameriška NASA – takrat še precej mlada organizacija – izstrelila svoj prvi satelit, Explorer 1. To ni bil prvi satelit v zgodovini (Sovjetski Sputnik 1 jih je prehitel), a je bil za Američane simbol začetka vesoljske tekme.

Danes, ko spremljamo tekmovanje Muska, Bezosa in Kitajske, bi lahko rekli, da je vesolje postalo bolj stvar ega kot znanstvenega napredka. Ni več tekmovanja med državami – zdaj je to igra za tiste, ki lahko za zabavo zapravijo več milijard in v istem hipu odpuščajo delavce, ki so jim to omogočili.

Zato je smiselno vprašanje: ali je vesolje še vedno “končna meja” ali zgolj luksuzna destinacija za tiste, ki imajo preveč denarja in premalo resničnih izzivov?

Kaj pa Slovenija? No, vsaj zdravje je na sporedu

Čeprav bi si želeli, da bi 31. januar v Sloveniji nosil kakšno veliko prelomnico, se je izkazalo, da je ta dan pri nas bolj dan opozarjanja kot zgodovinskega preobrata.

Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete. Cilj? Spodbujanje opustitve kajenja, izboljšanje zdravja in zmanjšanje bolezni, povezanih s to razvado.

A realnost? Slovenci smo še vedno med evropskimi rekorderji v kajenju. Čeprav država zvišuje cene cigaret in na škatlice lepimo strašljive slike, je učinek vprašljiv. Cigarete so del kulture, razvada, ki jo generacije prenašajo naprej, kot da bi šlo za kakšno staro družinsko tradicijo.

Dokler pa bodo kavarne polne kadilcev, ki se z ironičnim nasmeškom pritožujejo nad cenami, a kljub temu prižigajo novo cigareto, ostaja vprašanje: ali so takšni dnevi brez kajenja res smiselni ali le simbolični?

Rojeni na današnji dan: od glasbe do športa

• 1797 – Franz Schubert: Avstrijski skladatelj, ki je pisal nekatere najlepše simfonije, a nikoli dokončal svoje Nedokončane simfonije – ironično, kajne?
• 1919 – Jackie Robinson: Prvi temnopolti igralec v ameriški bejzbolski ligi. Nekateri bi rekli, da se je bejzbol od takrat spremenil – a tudi danes še vedno bije boj za večjo raznolikost.
• 1981 – Justin Timberlake: Pevec, igralec, pop ikona… in človek, ki še vedno ne more uiti spominom na škandal s Super Bowla.

Ali zgodovina res kaj nauči?

Če potegnemo črto, 31. januar ni dan, ki bi ga označili kot največji prelom v zgodovini, a vseeno prinaša nekaj pomembnih naukov. Boji za enakopravnost se ne končajo z zakonom, neuspehi lahko postanejo simboli upora, raziskovanje vesolja pa je prešlo iz znanstvenega presežka v elitni turizem.

In Slovenija? No, čeprav ne bomo danes praznovali nobenega državnega mejnika, je mogoče dan brez cigarete dobra priložnost, da se vprašamo – kaj smo se zares naučili iz preteklih napak?

Ali, če rečemo drugače: se 31. januarja res lahko ozremo nazaj in rečemo, da smo napredovali, ali zgolj ponavljamo zgodovino na drugačen način?

Napisal: E. K.

Vir: www

The post Neverjetno! 31. januar skriva zgodbe, ki jih še niste slišali! first appeared on NaDlani.si.