Nepremičninski davek: Pravična rešitev ali res rop najbolj pridnih?

Bo Slovenija naposled država, kjer mladi najdejo dom zase in kjer so plače spodobne ter konkurenčne s tujino?

Dejstvo je, da imamo v Sloveniji nizek nepremičninski davek, po drugi strani pa visok davek na plače, kar jasno nakazujejo primerjave z drugimi državami v Evropski uniji. Gibanje Svoboda se od samega začetka obstoja bojuje za pravičnejšo obdavčitev in s tem namenom so na Ministrstvu za finance konec leta 2024 predstavili predloge, kako bi to uresničili. Nepremičninski davek je tudi zaradi lažnih trditev tako v državnem zboru kot širši javnosti dvignil kar nekaj prahu, čeprav je to zgolj predlog zakona in v komunikaciji s strokovno ter širšo javnostjo še iščemo izboljšave. In kot je o tem povedal dr. Robert Golob: »Verjamem, da bo večina teh predlogov, ki so bili smiselni, tudi upoštevana pri pripravi zakonodaje in da bomo šele takrat lahko govorili o tem, kako bomo s tem zakonom pomagali mladim do domov in kako bomo s tem zakonom razbremenili plače, da bo ljudem, ki delajo, ostalo več.«

Nepremičninski davek: Stalen dom po pravični ceni!

Namen je torej jasen: vsi, ki prejemajo plačo, bodo v prihodnosti razbremenjeni, proračunski primanjkljaj, ki bo iz tega izhajal, pa se bo poravnal z davkom na nepremičnine, ki je trenutno v primerjavi s tujino prenizek, predvsem pa nepravično ustvarja neprijazen nepremičninski trg za večino slovenskega prebivalstva. Ker je nepremičninski davek tako nizek, so investicije v nepremičnine privlačne in zato naj bi bilo v Sloveniji praznih okoli 25.000 stanovanj, samo v Ljubljani več kot 10.000. Naloga države vsekakor je, da tudi sama poskrbi za gradnjo stanovanj in domove predvsem za mlade, vendar gradnja traja, hkrati pa je Slovenija na določenih področjih tudi že dovolj poseljena in je smotrno razmisliti torej tudi o (ne)oddaji praznih stanovanj in kaj država lahko naredi na tem področju. Ker se vsa stanovanja ne oddajajo, povpraševanja pa je dovolj, seveda cene na nepremičninskem trgu rastejo in najemnine v prestolnici so tako celo višje kot v marsikateri drugi evropski prestolnici. Statistike nakazujejo, da se cene na nepremičninskem trgu (za oddajo ali prodajo) v prihodnosti ne bodo spremenile, kar torej pomeni, da veliko število naših državljanov težko prišlo do svojega prvega stanovanja, kar želimo spremeniti. Pri tem ne želimo kaznovati marljivih ljudi, ki so varčevali in kupili drugo nepremičnino, kot nam očitajo, temveč želimo, da se pravično urediti situacija in da v prvi vrsti pomagamo tistim, ki iščejo kotiček za bivanje, torej svoj stalni naslov. Pri tem ne smemo pozabiti, da v primerjavi s tujino, imamo izjemno visok delež lastninjena stanovanj, dolgoročnega najemanja (več kot 10 let) pa ni veliko. Zakon s tem namenom tudi spodbuja lastnike stanovanj in jim omogoča olajšave, če bodo stanovanje oddajali za dlje časa (torej ne kratkotrajno turistično oddajanje) – in ta olajšava je predvidena za kar 25 % na davek!

Če zaključimo torej o nepremičninskem davku: če je to vaš dom, na katerem stalno prebivate, skrbi ni, saj se vas ta davek ne tiče. Če stanovanje oddajate na pravičen način, torej želite nekaj zaslužiti, hkrati pa spoštujete vašega najemnika kot sočloveka in mu torej omogočite dolgoročno bivanje na naslovu, vas to zopet ne bo udarilo po žepu. Cilj pa je pravično obdavčiti luksuzno premoženje, torej več stanovanj, ki se ne oddajajo. Pri tem pa priznajmo, da noben zakon ne more predvideti vseh lukenj, ki jih iščejo nepošteni, vendar pa to ni krivda zakona, temveč ljudi, ki delajo v škodo države in ki jih bomo preganjali s pomočjo okrepitve ustreznih organov pregona.

Davek o premoženju že obstaja!

Ironično v celotni zadevi pa je, da dejansko podoben davek obstaja že iz leta 1988, ki velja za fizične osebe, ki imajo več nepremičnin. Problem je v tem, da je davek nizek in ga vse občine sploh ne pobirajo, velja zgolj za fizične osebe, ker pa je bil zakon o tem davku že spremenjen, se ga ne da več razveljaviti, temveč se ga lahko zgolj upošteva. Ali očitno pač ne. Slovenija pa tako ostaja ena izmed držav v EU, ki te problematike nima rešene že vse od osamosvojitve, čeprav so mnoge vlade napovedala reševanje. Na tem mestu tako izrekamo veliko pohvalo premierju, pristojnim ministrom in vsem, ki so imeli pogum, da so se tega trdega oreha, ki bo prinesel dobrobit za slovenske državljane, tudi lotili.

Predsednik vlade je ob predstavitvi poudaril, da bodo prihodki iz nove davčne obremenitve namenjeni izključno za razbremenitev dela in zvišanje neto plač, kar bo neposredno izboljšalo finančni položaj mladih. »Na ta način računamo, da bomo na trgu ponudili več nepremičnin za najem in prodajo ter hkrati povečali kupno moč prebivalstva,« je dodal.

Kako bomo imeli višje plače?

Nepremičninski davek tako po eni strani rešuje stanovanjsko problematiko, ureja nepravičnosti med državljani, hkrati pa nam omogoča, da bomo dosegli še en pomemben cilj: razbremenili plače, da bodo te višje in primerljive s tistimi uspešnimi državami, h katerim stremimo. Slovenija je namreč pod povprečjem EU, kar pomeni, da iz naših plač za socialno varstvo plačujemo več kot večina v EU oziroma kot je povedal premier: »Plače so v Sloveniji preveč obremenjene. Če želimo to spremeniti, moramo najti druge vire prihodkov, pri čemer ima Slovenija eno najnižjih obdavčitev premoženja v Evropi.«

Čeprav je to že dolga praksa, ki nam državljanom onemogoča boljši življenjski standard na podlagi opravljenega dela, pa se tega ni lotila še nobena vlada prej. Ukrepa bi bila preprosta: znižali bi davčno osnovo in spremenili davčno lestvico.

Kaj to pomeni v praksi? Če prejmete minimalno plačo, bi se ta razbremenila za 320 evrov letno, povprečna plača pa za 520 evrov letno. Letno bi to pomenilo, da v proračun dobimo 600 milijonov evrov manj, ki pa bi jih zapolnili z enakim zneskom na podlagi nepremičninskega zakona.

Obe predlagani spremembi sta velika in pomembna koraka k pravičnejši obdavčitvi in uresničevanju koalicijskih obljub, kar tudi lokalni politiki Gibanja Svoboda močno podpiramo. Skrajni čas je, da skupaj gradimo države za državljane in ne več posameznike.

Gibanje Svoboda Domžale