Nepredirna, vase zagledana močvara

Ali lahko kultura preživi, če je namenjena predvsem sama sebi? Ko se slovenski kulturni prostor zapre v lastne kroge, ustvarjalci v tujini dokazujejo, da je uspeh mogoč - a le daleč od doma. So veliki projekti kot je EPK, res priložnost za preboj ali le spektakel brez vsebine? In ali slovenska kultura služi umetnosti ali zgolj političnim interesom? Če so vrata na stežaj odprta le izbranim, kam naj gredo tisti, ki želijo ustvarjati brez ideoloških spon?