NEPOLITIČNA RTV? Vrnitev Mojce Šetinc Pašek na RTV odpira staro dilemo: kje je meja med neodvisnim novinarstvom in politiko?

Vprašanje, ki se v Sloveniji vrača kot bumerang in je kot kaže vse bolj aktualno: ali se lahko novinar, ki aktivno vstopi v politiko, brez posledic vrne nazaj v novinarske vode? Zadnji primer Šentic Pašek znova odpira razpravo o etiki, zaupanju in verodostojnosti – ter o tem, ali pravila sploh obstajajo ali pa jih preprosto ni.

Ko novinar stopi čez črto

Prehod iz novinarstva v politiko ni nič novega. A bistveno bolj občutljivo je vprašanje poti nazaj. V primeru RTV Slovenija se znova kaže razpoka med formalnimi pravili in pričakovanji javnosti. Kritiki opozarjajo na preprost problem: ko novinar vstopi v politiko, postane del političnega procesa – zavzame stališča, nastopa kot akter, ne več kot opazovalec. Vrnitev v novinarstvo zato ni več nevtralna.

Takšne prehode smo v Sloveniji sicer že večkrat videli, a je zanimivo, da se dogajajo le v levem političnem prostoru. Spomnimo na Tanjo Fajon, Ireno Jovevo ter na Jonasa Žnidaršiča, pa tudi številne druge primere, ki kažejo, da meja med novinarstvom in politiko že dolgo ni več tako jasna, kot bi si marsikdo želel. Da gre večinoma za kadre iz levega političnega prostora in da podobnih prehodov na desni strani bistveno redkeje opažamo, pa dodatno poglablja razpravo o ravnotežju in pluralnosti v medijskem prostoru.

Ko sem bil na rtv, smo imeli nekaj takšnih primerov. Že takrat sem se zavzemal za to, da je treba v medijski zakon zapisati, da se novinar, ki gre v politiko, v novinarstvo ne more vrniti. In da bi bilo dobro v tem smislu dopolniti etični kodeks novinarjev Slovenije in kodeks… pic.twitter.com/Q4mIWh7yKP

— vinko vasle novinar (@vinkovasle1) April 15, 2026

Etika ali pravna praznina?

Čeprav obstaja Društvo novinarjev Slovenije in njegov kodeks, ta vprašanja ne ureja dovolj jasno. Prav tako zakonodaja ne določa omejitev, ki bi preprečevale takšne prehode. To pomeni:

• formalno je vrnitev mogoča,
• pravno je težko preprečljiva,
• etično pa močno vprašljiva.

V praksi se tako odločitve pogosto končajo na sodiščih – in ne v etičnih razpravah.

“Okužba” z politiko?

Nekateri kritiki uporabljajo ostrejši izraz: da je novinar, ki vstopi v politiko, “profesionalno okužen”. Gre za provokativen opis, ki pa odpira bistveno dilemo – ali lahko nekdo, ki je aktivno sodeloval v politični areni, ponovno verodostojno poroča o isti politiki? Seveda poznamo odgovor. Predvsem pa gre za vprašanje zaupanja:

• ali mu gledalci še verjamejo,
• ali lahko poroča nepristransko,
• ali pa bo vedno zaznamovan s svojo politično preteklostjo.

Primeri iz prakse

Takšni primeri niso novi. V preteklosti so se pojavljali poskusi, da bi se novinarjem po politični epizodi omejil povratek na enaka ali vplivna novinarska mesta. A so se ti pogosto končali z delovnimi spori – in celo z zmagami novinarjev na sodišču. To kaže na globlji problem: pravni sistem ščiti pravico do dela, medtem ko etični standardi ostajajo nedorečeni.

Javna televizija pod pritiskom

Pri javnem servisu, kot je RTV Slovenija, je ta dilema še bolj občutljiva, zato bi bilo prav, da veljajo strožja pravila. Gre za institucijo, ki jo financirajo državljani in od katere se pričakuje najvišja stopnja nepristranskosti. Vsaka takšna vrnitev zato odpira vprašanje: ali gre za profesionalno odločitev – ali pa za signal, da se meje med politiko in novinarstvom brišejo?

Bi morali spremeniti pravila?

Razprave o tem niso nove. Predlogi, da bi:

• novinarjem po vstopu v politiko prepovedali vrnitev,
• ali vsaj uvedli časovni “karantenski” rok,

Primer Mojca Šetinc Pašek ni le osebna zgodba, temveč simptom širšega problema. Dokler pravila ne bodo jasneje določena, bodo takšne situacije vedno znova sprožale enako vprašanje: ali lahko novinar po politični funkciji še vedno nastopa kot neodvisen opazovalec in poročevalec – ali pa je meja enkrat za vselej prestopljena?

P.N.