Nemčija gradi najmočnejšo vojsko v Evropi

Potem ko so nemški vojaki pred približno desetimi leti doživeli pravo sramoto na zavezniških vojaških vajah na Norveškem, kjer bi se morala pokazati moč elitnih sil za hitro odzivanje zveze NATO, se danes stvari spreminjajo.

Če so takrat zaveznikom predstavljali tarčo posmeha, se danes nemški vojaški stroj, soočen z rusko agresijo, znova krepi in postaja sila, na katero bo treba računati, navaja Telegraph.

V okviru radikalnih reform, ki jih je letos uvedel kancler Friedrich Merz, je Berlin odpravil vse fiskalne omejitve, ko gre za obrambne izdatke, z enim samim ciljem: izgradnjo najmočnejše vojske v Evropi. To je utrlo pot obsežnemu nakupu opreme – od tankov do topništva, lovskih letal in vojnih ladij – v vrednosti več sto milijard evrov.

Več kot 50 milijard evrov je Nemčija lani porabila za oborožitev. V načrtu pa so še dodatni izdatki v vrednosti 377 milijard evrov. To zgodovinsko potezo naj bi Nemčijo preoblikovalo v steber Nata, ko gre za obrambo evropske celine. A pojavlja se vprašanje, ali bo to dovolj za soočenje s Putinovo Rusijo.

Foto: epa

V primeru ruskega napada na vzhodni bok Nata bi bila vloga Nemčije ključna. Poleg enot, ki so že stalno nameščene v Litvi, bi se pričakovalo, da večina Bundeswehra hitro napreduje in priskoči na pomoč zaveznikom, kot je Poljska. “Resnično se pričakuje, da bodo zagotovili večino kopenskih zmogljivosti v celinski Evropi,” pravi Edward Arnold iz vojaškega možganskega trusta Royal United Services Institute (RUSI). Veliko ognjene moči bo po njegovih besedah prišlo iz Nemčije in Poljske, pa tudi iz ZDA. Nicholas Drummond, britanski obrambni svetovalec, ki sodeluje z nemškimi obrambnimi podjetji, pa je izpostavil, da je za Nemce potrebna sposobnost vodenja manevrskega bojevanja, kar pomeni, da tanki, pehota, topništvo in letala delujejo usklajeno z namenom, da se izrine sovražnika.

Ignoranca terjala posledice

Vrsto let je Nemčija ignorirala cilje glede obrambne porabe, s čimer je posledično dopustila, da so oborožene sile začele slabiti. Takratni politični voditelji so namreč domnevali, da so dnevi oboroženih spopadov na evropski celini mimo. Vojaški izdatki so po padcu Berlinskega zidu znižali z 2,5 % na le 1,4 % BDP. To je bilo deloma posledica globoko zakoreninjenega antimilitarizma, ki predstavlja reakcijo na bolečo zapuščino nacizma. Poraba se je po navedbah Guntrama Wolffa iz Kielskega inštituta tako zelo zmanjšala, da je bila zamenjava obstoječe opreme skoraj nemogoča. “Če ste imeli tri tanke, ste dva razstavili, da ste lahko dobili rezervne dele za tistega tretjega,” je pojasnil. Med letoma 1992 in 2013 se je število glavnih bojnih tankov zmanjšalo s 6684 na le 323, flota bojnih letal pa se je skrčila s 553 na 205.

Foto: AFP

Do pretresa je prišlo zaradi dveh političnih pretresov: ruske invazije na Ukrajino leta 2022 in opozoril ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Amerika ne bo več financirala evropske obrambe. Napad Vladimirja Putina na Ukrajino je po navedbah Indexa razbil iluzijo Berlina, da se je mogoče z Moskvo pogajati. Tedanji nemški kancler Olaf Scholz je v luči tega spregovoril o prelomnici in obljubil močan in sodoben Bundeswehr. Za te namene je vzpostavil poseben sklad v višini 100 milijard evrov.

Potem ko je aktualnega kanclerja Friedricha Merza pretresla Trumpova kritika evropskih zaveznikov in opozorilo, da je čas, da Evropa bolj aktivno poskrbi za lastno obrambo, je ta javno izpostavil, da mora Evropa doseči neodvisnost od ZDA. “Nikoli si nisem mislil, da bom moral kaj takega reči. Vendar je jasno, da so Američani večinoma brezbrižni do usode Evrope,” je dejal Merz. Sprememba ustave, ki je odpravila omejitve zadolževanja za obrambo, je ustvarila ogromen manevrski prostor za porabo, Merz pa je obljubil, da bo Bundeswehr preoblikoval v “najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi”.

Kancler Friedrich Merz (Foto: AFP)

Ta mesec je bila sporočena informacija o načrtih za porabo 377 milijard evrov za namene obrambe. Velik del financiranja se bo zagotovil z zadolževanjem, kar pa za Nemčijo ne bo predstavljalo težave. “Nemčija ima največ fiskalnega manevrskega prostora od vseh večjih gospodarstev v Evropi,” pravi Sander Tordoir iz Centra za evropske reforme. Po Merzovih načrtih bi obrambni izdatki do leta 2029 dosegli novi cilj Nata v višini 3,5 % BDP, kar je šest let prej, kot je to obljubilo Združeno kraljestvo.

Kaj kupujejo?

Čeprav je Leopard 2, glavni bojni tank Bundeswehra, priljubljen po vsem svetu, Nemci od hladne vojne do leta 2023 niso kupili novega Leoparda. Zdaj se to spreminja – naročenih je bilo namreč 105 novih, s čimer se je skupna flota povečala na več kot 400. Za primerjavo, Združeno kraljestvo ima 213 tankov. Samo leta 2024 je Berlin naročil 123 oklepnih transporterjev Boxer, 19 mobilnih sistemov protizračne obrambe Skyranger, šest fregat, dve podmornici in do 1000 ameriških raket Patriot, kar je skupaj znašalo 58 milijard evrov.

Nemška naročila so bila lani trikrat večja od skupnih naročil Britanije, Francije in Poljske. Večino opreme bodo dobavila domača podjetja, kot je Rheinmetall, katerega delnice so od začetka vojne v Ukrajini poskočile z 96 evrov na več kot 1700 evrov.

Foto: AFP

Vzniknila razprava o uvedbi obveznega vojaškega roka

Da obstaja zavedanje o resnosti razmer, kaže razprava o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka, ki je bil ukinjen leta 2011. Danes Bundeswehr šteje približno 185 tisoč vojakov, cilj pa je, da se število poveča na 260 tisoč, poleg 200.000 rezervistov. Kancler Merz dvomi, da je to mogoče doseči le na prostovoljni osnovi, nedavna anketa pa je pokazala, da več kot polovica javnosti podpira vrnitev obveznega vojaškega roka. Razprava o tem je v Nemčiji veliko bolj trezna kot denimo v Veliki Britaniji, deloma zaradi priznanja vlade, da bi se Evropa lahko soočila z grožnjo invazije že leta 2027. V tem smislu Nemčija že sodeluje s Poljsko pri širitvi ključnih avtocest, ki bi služile za gibanje vojaških konvojev v primeru vojne.

Ruski vojaški stroj lahko po podatkih Kielskega inštituta danes v samo sedmih mesecih proizvede količino orožja, enakovredno celotnim nemškim zalogam iz leta 2021. “Naslednji izziv za Nemce je, da odvračanje postane resnično in verodostojno v očeh Rusije,” izpostavlja Arnold.

Ž. N.