Med pomočjo in zlorabo: Kupujejo hiše z gotovino in prejemajo astronomske socialne doklade

Po tragični smrti Aleša Šutarja se znova odpira vprašanje učinkovitosti socialne politike in odnosov med romsko in večinsko skupnostjo. Ljudska iniciativa Šentjernej je namreč nedavno objavila izračun, po katerem naj bi brezposelni starši brez premoženja z desetimi otroki prejemali kar 6873 evrov mesečno socialnih transferjev.

Župani enajstih občin z romsko populacijo – med njimi Novega mesta, Trebnjega, Šentjerneja, Krškega, Kočevja in Črnomlja – so že lani v državni zbor poslali predlog sprememb petih zakonov s področja sociale, starševskih prejemkov, urejanja trga dela, varstva reda in miru ter voznikov, poroča Žurnal. A brez uspeha. Vlada je šele po smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja-Aca napovedala ukrepe.

Zlorabe socialnega sistema?

Predstavniki Ljudske iniciative opozarjajo, da med prejemniki visokih socialnih pomoči obstajajo velike razlike v življenjskih razmerah, kar po njihovem mnenju kaže na zlorabe sistema. Predstavnik iniciative Domen Matjaž je dejal: “Kako to, da nekateri prejemniki visokih socialnih pomoči živijo v slabih higienskih razmerah, da so otroci brez obutve in zanemarjeni, medtem ko imajo drugi, s podobnimi prejemki, drage avtomobile in razkošne hiše? Se kdo vpraša, ali javni denar sploh pride do njih ali ga kdo prestreže?”

Matjaž Strojin iz iste iniciative je dodal, da trenutna politika ne ustvarja motivacije za izobraževanje in delo: “Romi pogosto porabijo socialne prejemke še pred koncem meseca in si potem izposojajo denar pri rojakih, ki jih z oderuškimi obrestmi držijo v revščini, sami pa živijo v razkošju. Zato predlagamo švedski model, po katerem se družinski dodatki po tretjem otroku povečujejo le minimalno.”

Romi kupujejo hiše – tudi po 180 tisoč evrov

Medtem Slovenske novice poročajo, da Romi na Dolenjskem in v Posavju kupujejo hiše, pogosto dražje od 180 tisoč evrov. To med domačini sproža vprašanja, od kod prihaja denar in ali pri tem pomagajo občinske subvencije. Po njihovih podatkih občini Krško in Škocjan Romom ponujata možnost sofinanciranja nakupa stanovanj zunaj romskih naselij, medtem ko Šentjernej take pomoči ne ponuja.

Šentjernejski župan meni, da takšne subvencije “ne rešujejo kompleksne problematike romskega bivanja”, saj da z nakupom hiše pridejo tudi “odgovornosti in obveznosti, ki jih lahko občan uresničuje le, če ima urejene prihodke in življenje v skladu z družbenimi normami.”

Subvencije v Krškem: do 25 tisoč evrov pomoči

Po podatkih Slovenskih novic je Mestna občina Krško v letu 2025 za ta namen namenila 60.000 evrov. Romi lahko dobijo do 25.000 evrov za nakup legalnega objekta ali 2.000 do 5.000 evrov za legalizacijo, komunalne prispevke in druge stroške. Občina pojasnjuje, da gre za “celovit pristop k integraciji romske skupnosti” in da se sofinancira le del stroškov, da se s tem spodbuja lastna odgovornost Romov. “Romi, ki prejmejo pomoč, morajo dovoliti vpis prepovedi odtujitve nepremičnine v zemljiško knjigo, kar preprečuje, da bi jo prodali ali obremenili brez soglasja občine,” so za Slovenske novice pojasnili na Mestni občini Krško.

V zadnjih letih je bilo po podatkih občine nekaj prijav na razpise, vendar je le manjšina izpolnjevala pogoje – med drugim redno šolanje otrok, zaposlenost in poravnane obveznosti do države.

Nezaupanje in napetosti

Šentjernejska občina pa opozarja, da se zaradi nakupov hiš po vaseh krepi napetost med domačini: “Tovrstni nakupi vnašajo nemir in nejevoljo med prebivalce, saj se priseljujejo ljudje s povsem drugačnimi navadami, ki niso pripravljeni svojega načina življenja prilagoditi okolju, v katerega se priseljujejo.”

Med solidarnostjo in odgovornostjo

Romska problematika na Dolenjskem tako razkriva preplet socialne politike, lokalnih pristopov in družbenih napetosti. Na eni strani se podeljujejo subvencije na drugi strani pa je neučinkovit nadzor nad porabo javnih sredstev in nepravičnost v socialnem sistemu. Kako bodo napovedani državni ukrepi – t. i. “Šutarjev zakon” vplivali na to ravnovesje, ostaja odprto vprašanje. Vsekakor pa bi se morala dosledno upoštevati že obstoječa zakonodaja, ki se zdaj žal pogosto ne.

Sara Kovač