Nemajhne zadrege velikega stratega

Avtor: Andrej Magajna

Veliki, modrooki strateg je v velikih težavah – bi kdo privoščljivo rekel. In verjetno se res prvič počuti tako nemočnega.

Pri razpravah o tem, kdo bo v prihodnje pritegnil več volivcev (Golob ali Prebilič), mnogi spregledajo ključno dejstvo: marca bo pomembno predvsem to, kdo bo relativni zmagovalec. Ve se, kaj pomeni strateška prednost tistega, ki mu po ustaljenih »uzancih« predsednik države »mora« dati priložnost, da se izkaže oz. pokaže / sporoči ali ima v žepu plus 50%.

Tudi, če relativnemu zmagovalcu po anketah ne bi kazalo najbolje, lahko z lepimi ponudbami v bodoči koaliciji na svojo stran pridobi manjše poslanske skupine. Vemo, da nagrade za podarjene glasove novi vladi niso majhne. Prav v njej »mali« pridobe nesorazmerno veliko dobrih pozicij. Tovrstni »veliki posli« Erjavčega malega DESUS-a so nam dobro znana.

Skratka (izrojena) levica je v velikih je težavah: potrebujejo enega favorita in ne dveh, sicer jim projekt relativnega zmagovalca volitev pade v vodo. Glasovi bi se jim preveč razdelili.

Že pred meseci so ugotovili, da Goloba ne morejo kar tako zamenjati, ker se enostavno ne da. Nekdanji »novi obrazi«, ki so se umazali ali izpeli, so se pravočasno umaknili in pustili prostor novim. A Golob (z znaki manične osebnostne strukture) je – podobno kot pred tem Janezu Janši – odgovoril »modremu«: »Tovariš Milan, ti te zgodbe ne boš videl.«

Toliko sem psihologa, da vem, kako se posamezniki s takšno osebnostno obnašajo. V sedanjih »politbirojih« pa nimajo časa in znanja, da bi se ukvarjati še s psihološkimi profili. Kot so se nekdaj.

In še to. Rošade tudi v preteklosti niso šle vse tako gladko. Spomnimo se Bratuškove, koliko časa je rabila. In če je ne bi stisnili (ne pozabimo, tudi ona je imela jutranje policiste na domu), ne bi šlo. Pa še za pokoro (ker je le predolgo trmoglavila), se je morala odpovedati komisarskemu položaju. Naenkrat je postala »šivilja« in njena angleščina »prava katastrofa«. Ha, kot da jo drugi kaj bolje obvladajo.

Ta scenarij z novim obrazom je bil aktualen leto nazaj. Zdaj so ga opustili iz teh ključnih razlogov. Rating Goloba po prvem hitrem padcu le ni tako slab in ni pristal na dnu. Celo malce se je popravil. Oziroma: še vedno je po anketah – rečeno po športno, v bivšem Bergantovem besednjaku – na odličnem drugem mestu.

Po drugi strani tudi Prebilič ni pritegnil volivcev tako kot so mislili. Danes ga tudi več na hvalijo tako kot v času, ko je bil predviden, da bo nosil štafeto do »maršala«. Beri, do relativnega zmagovalca.

To je pripeljalo do te težke situacije, da molijo, da scenarij iz obupa z Golobom morda le uspe. Čeprav vedo, da je Golob (podobno kot Janković) tempirana bomba. Uspe lahko le, če mu koalicijski partnerji pred volitvami ne spodnesejo udobne večine v parlamentu in če večinski mediji ostanejo do njegovih potez še naprej tako prizanesljivi.

Pa saj se še tako hude detonacije znajo utišati. »Naše orožje je propaganda«, je rekel že stari boter boljševizma Lenin. In to še vedno je njihov adut.

A glej ga zlomka: ob Prebiliču – ki si ni »premislil« in je lanske obljube o podpori vzel resno – za motnje v scenariju poskrbi še Erika. V zadnjih oddajah je golobčka res oskubila v živo. Če bi se mu odrekli, ne bi bila deležna pravega boljševiškega pogroma s strani vodilnih na javni RTV. Da ne govorimo o »nikogaršnjih hlapcih«, ki so jo pustili na cedilu.

Sam premier in vsi iz politbiroja dobro vedo, da ga lahko reši le tišina, saj se je že z romunskim računom totalno zaplezal –  tudi, če odmislimo vse druge njegove »rabote«. 

Ja res, ti, ti, ti, Erika! Ali je bilo potrebno s tem na dan, ko pa smo »slovenclni« (znana oznaka iz arzenala Svetlane Makarovič) že v bistvu pozabili nanj – na tako »minorno zadevo«, kot bi rekel odvetnik Zdolšek.

The post Nemajhne zadrege velikega stratega appeared first on Slovenec.