Nekdaj so lepšale poletne večere, danes jih je vse manj

Ko se poleti zvečer stemni, marsikdo pomisli na otroštvo. Na večere brez telefonov, ko so se otroci podili po travnikih, med grmovjem pa so utripale drobne zelene lučke. Kresničke so bile skoraj samoumeven del poletja. Danes jih mnogi opažajo precej redkeje. Se nam le zdi ali jih je res manj? In zakaj te drobne žuželke sploh svetijo?

Kresničke sodijo med hrošče, čeprav jih marsikdo zamenjuje za muhe ali druge leteče žuželke. Njihova največja posebnost je bioluminiscenca, sposobnost oddajanja svetlobe.

V njihovem zadku poteka kemična reakcija med snovjo, imenovano luciferin, kisikom in posebnim encimom. Pri tem nastane svetloba, skoraj brez toplote. Zato znanstveniki takšno svetlobo pogosto opisujejo kot eno najučinkovitejših v naravi.

Če bi bila tako učinkovita tudi običajna žarnica, bi se skoraj vsa električna energija pretvorila v svetlobo in ne v toploto.

Zakaj pravzaprav svetijo?

Ne zato, da bi nam polepšale poletne večere.

Svetlobni signali so predvsem način sporazumevanja med samci in samicami. Vsaka vrsta ima svoj značilen vzorec utripanja, po katerem se med seboj prepoznajo.

Ko samec leti nad travnikom in utripa, samica z zemlje odgovori s svojim svetlobnim signalom. Če se njuna “pogovora” ujemata, se samec približa in sledi parjenje.

Za kresničke je torej svetloba nekaj podobnega, kot je ptičje petje pri pticah.

Večino življenja sploh ne letijo

Ko pomislimo na kresničke, si predstavljamo svetleče žuželke, ki letajo po mraku. V resnici je to le kratek del njihovega življenja.

Največ časa preživijo kot ličinke, pogosto tudi leto ali dve. Živijo med travo, pod listjem ali v zemlji, kjer lovijo polže, lazarje in druge drobne nevretenčarje.

Šele ko odrastejo, se spremenijo v odrasle kresničke, katerih glavni cilj je razmnoževanje. Odrasla kresnička živi le nekaj tednov.

Zakaj jih je vse manj?

Na to vprašanje ni enega samega odgovora, strokovnjaki pa opozarjajo na več razlogov.

Veliko travnikov se danes pogosto kosi, robovi njiv in poti so urejeni, vse manj je zaraščenih kotičkov in visoke trave, kjer kresničke odlagajo jajčeca in se razvijajo ličinke.

Velik vpliv ima tudi svetlobno onesnaženje. Ulične svetilke, reflektorji in razsvetljene hiše lahko zmotijo njihove svetlobne signale, zaradi česar se samci in samice težje najdejo.

K zmanjševanju njihovega števila prispevajo tudi pesticidi, izguba življenjskega prostora in podnebne spremembe.

So kresničke ogrožene?

V številnih državah po svetu raziskovalci že več let opozarjajo, da število kresničk upada. Tudi v Sloveniji opažajo, da jih marsikje ni več toliko kot nekoč, čeprav jih še vedno lahko srečamo predvsem na travnikih, ob gozdnih robovih in v manj osvetljenih krajih.

Ker so zelo občutljive na spremembe v okolju, jih strokovnjaki pogosto označujejo za pokazatelj zdrave narave. Kjer ponoči še vedno utripajo njihove drobne lučke, je okolje praviloma manj obremenjeno z umetno svetlobo in intenzivnimi posegi človeka.

Morda se zato naslednjič, ko boste v toplem poletnem večeru opazili drobno zelenkasto lučko med travo, za trenutek ustavite. Ne gre le za lep prizor, ampak za znak, da je narava okoli nas še vedno dovolj ohranjena, da lahko v njej preživijo tudi te skrivnostne nočne svetilke.