Nega družinskih članov: pravice, ki jih premalo poznamo

Večina zaposlenih ve, da lahko ob bolezni otroka koristi bolniški stalež za nego, manj znano pa je, da ta pravica velja tudi za zakonce in zunajzakonske partnerje. Za stare starše in sorojence obstaja posebna rešitev – neplačani oskrbovalski dopust. Kdaj ste do njega upravičeni, kakšni so postopki in komu pripada nadomestilo?

Bolniški stalež za nego ožjega družinskega člana je pravica, ki jo omogoča 30. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pripada vsem, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer v primerih, ko je potrebno domače okrevanje otroka, zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Za koriščenje pravice ni nujno, da z bolno osebo živite v istem gospodinjstvu, je pa treba dokazati partnerski odnos – denimo s skupnim otrokom ali izjavo o skupnem bivanju. Zavarovanec je upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače, ki ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od prvega dne odsotnosti. Elektronski bolniški list izda osebni zdravnik ali otrokov pediater, delodajalec pa ga prejme neposredno iz sistema SPOT.

Običajno traja bolniški stalež za nego do največ sedem delovnih dni, če gre za odraslega partnerja ali otroka do osemnajstega leta starosti. Če je otrok mlajši od sedem let ali je duševno oziroma telesno prizadet, se lahko nega podaljša do petnajst dni, v izjemnih primerih celo do šest mesecev – na primer ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja ali težki diagnozi. Daljšo odsotnost odobri imenovani zdravnik ZZZS na predlog pediatra ali drugega zdravnika, odvisno od primera. V bolnišničnih primerih lahko eden od staršev uveljavlja tudi pravico do sobivanja z otrokom.

Do nege so upravičeni starši, skrbniki, rejniki (če ne gre za poklicno dejavnost), zakonec ali partner, ki dejansko skrbi za otroka partnerja. Če imata partnerja skupnega osebnega zdravnika, je postopek enostavnejši. V nasprotnem primeru mora tisti, ki uveljavlja pravico, predložiti dokazilo – na primer odpustnico ali izvid. Prav tako mora zavarovanec zdravniku podati resnične informacije o svoji delovni obveznosti in razlogih, zakaj drugi starš ne more skrbeti za otroka. Če se izkaže, da je podal lažno izjavo, mora vrniti že izplačano nadomestilo.

Starši, bratje in sestre ne sodijo med ožje družinske člane v smislu bolniškega staleža za nego. Če zbolijo, zaposleni zanje ne more koristiti bolniškega staleža, temveč le redni dopust ali neplačani oskrbovalski dopust. Ta je bil uzakonjen novembra 2023 s spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Oskrbovalski dopust znaša do pet dni letno in je namenjen negi zakonca, partnerja, staršev, otrok ter bratov in sester, če ti potrebujejo znatnejšo nego iz zdravstvenih razlogov. Zaposleni mora o nameri predhodno obvestiti delodajalca in predložiti izjavo ter ustrezna dokazila.

Poseben primer so samostojni podjetniki. Mnogi menijo, da jim nega otroka ne koristi, saj bolniškega nadomestila v prvih 30 dneh zase ne dobijo. A zanje velja drugačen režim – v času uveljavljene nege otroka niso dolžni obračunati prispevkov, hkrati pa lahko prejmejo tudi nadomestilo. Kot kaže primer iz prakse, je podjetnik z nego štiridnevne bolezni otroka prihranil skoraj 100 evrov pri prispevkih in prejel tudi nadomestilo. Samostojni podjetniki, ki želijo uveljavljati nadomestilo zaradi nege otroka, morajo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poslati pisno vlogo, ki je dostopna na njihovi spletni strani. Dobra novica je, da vloge ni treba dopolnjevati s tiskanim obrazcem eBOL, saj ZZZS že razpolaga s temi podatki in jih neposredno posreduje Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Po prejemu popolne vloge ali potrebnih podatkov za obračun, ZZZS nadomestilo izplača v roku 15 dni. Če je vloga vložena še pred koncem meseca, v katerem je nastala zadržanost od dela, se rok za izplačilo začne šteti z začetkom naslednjega koledarskega meseca. Nadomestilo znaša 80 odstotkov od osnove, izračunane na podlagi povprečne mesečne plače zavarovanca iz preteklega koledarskega leta ali osnove za prispevke, če gre za samostojnega zavezanca. V letu 2023 je povprečen strošek nadomestila za nego znašal 77,12 evra na dan. Pravica do nadomestila je časovno omejena – traja največ sedem delovnih dni za nego odraslih družinskih članov ali otrok, ter do 15 dni za nego otrok do sedmega leta starosti ali otrok s posebnimi potrebami. V izjemnih primerih, ko je zdravstveno stanje otroka posebej težko, lahko zdravnik trajanje pravice podaljša.

So pa v zadnjem času zdravniki opazili porast bolniških odsotnosti za nego, zlasti ob petkih. To je nekatere zdravstvene domove spodbudil k spremembi pravil. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so v začetku letošnjega leta na primer uvedli obvezni pregled otroka, preden odobrijo stalež. Sprememba je naletela na neodobravanje staršev, a ZZZS poudarja, da je odločitev o potrebi po negi v izključni pristojnosti zdravnika. Zaradi zaznanih zlorab je ZZZS okrepil nadzor, pri čemer preverjajo, ali zavarovanec v času bolniškega staleža opravlja pridobitno dejavnost ali nego neupravičeno koristi.

Zdravje družinskih članov lahko močno vpliva na delovno in finančno stabilnost družine. Pravica do nege je pomemben del socialne varnosti, vendar zahteva tudi odgovorno uporabo. Pred vsako uveljavitvijo se je dobro posvetovati z zdravnikom, delodajalcem ali ZZZS, da ne bi prišlo do zapletov ali nepričakovanih vračil sredstev. Pomembno je, da poznamo svoje možnosti – in jih uporabimo takrat, ko jih resnično potrebujemo.

Petra Znoj