NEDELJSKI NASVET: Veš, zakaj televizor opozori o povečani porabi, ko spremeniš slikovni način?

Razlog ni želja proizvajalcev, da bi plačevali manj za elektriko. Temveč ena od »boljših« evropskih pogruntavščin, ki cilja na manjšo porabo elektrike.

Birokratska odločitev še zdaleč ni nova. Direktiva je bila sprejeta leta 2019 z datumom uveljavitve 2021. Leta 2023 so sprejeli dodatne omejitve. Daleč od tega, da bi bila usmerjena le v televizorje. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi namreč zajema več kot 40 skupin izdelkov. Med temi so pralni stroji, hladilniki, toplotne črpalke in tako naprej. Pravila so postavljena, da bi zmanjšala skupno porabo energije, česar ne morem označiti za slabo. Vprašljiva pa je izvedba. Močno namreč spominja na način, kako so konec prvega desetletja 21. stoletja iz trga izrinili plazemske televizorje. Tudi tokrat se je pričakovalo, da bo posledica zaton zaslonov razločljivosti 8K. To se sicer ni zgodilo. Po zaslugi rešitve v slogu »volk sit in koza cela« se zastavlja vprašanje, ali bo direktiva dosegla namen.

Težava je tudi v tem, da imajo države izven Evropske unije milejše standarde energetske učinkovitosti. Ameriški program Energy Star je prostovoljen. Kitajska in Avstralija imata obvezna pravila, a z bolj prilagodljivimi omejitvami. Čeprav radi pozabljamo, nas zgodovina tehnološkega razvoja uči, da so pravila nujna. Trkanje na ekološko vest proizvajalcev in potrošnikov še nikdar ni bilo učinkovito.

Posledica uredbe je, da imajo televizorji in monitorji tovarniško nastavljen ekološki ali način varčevanja energije. Ta način ima znatno omejeno svetilnost zaslona. Zgolj v tem primeru dosegajo predpisane omejitve. Te niso enake za vse. Odvisne so od tehnike (LCD ali OLED) in razločljivosti (HD, 4K ali 8K). Meje, ki jih ne smejo preseči, so izražene z indeksom energetske učinkovitosti (EEI). Ta je odvisen od površine in ločljivosti zaslona. Povedano preprosto, večji zasloni višje razločljivosti lahko porabijo več, vendar znotraj omejitev. Te v primeru velikega televizorja 8K pomenijo, da je svetilnost zaslona v ekološkem načinu zgolj 30 odstotkov najvišje. Kljub temu je meja udobnosti gledanja recimo postavljena okoli 50 odstotkov. Napovedi nekaterih, da na trgu Evropske unije zaradi uredbe ne bomo mogli kupovati televizorjev 8K, se niso uresničile. Čeprav je prodaja padla, a je to zelo verjetno posledica smešno visokih cen, ki jih zahtevajo zanje. Prav tako se ni uresničila napoved, da bomo prisiljeni posegati po starejših modelih z manj zmogljivimi procesorji. Zadnje čase se zaradi algoritmov umetne inteligence zvišuje tudi njihova poraba.

Morda bi mislili, da ima torej uredba smisel in dosega cilje. Ocenjeno je, da je prihranek v letu 2020 dosegel 20 teravatnih ur. Do leta 2030 naj bi narasel na 51 teravatnih ur letno. To predstavlja dva odstotka porabe električne energije v Evropski uniji. Če so podatki točni, potem sodobni televizorji za prikaz slike na enaki površini porabijo osemkrat manj energije kot modeli iz devetdesetih let. Ti so še temeljili na energijsko potratnih katodnih ceveh. Ampak dvomim, da je to posledica uredbe. Ena zadeva je namreč vprašljiva. Proizvajalci so morali uvesti varčni način. A nič gledalcu ne preprečuje, da bi preklopil na katerega od prijetnejših in bolj potratnih. Morda bo treba pogledati globlje v nastavitve, da najdete opcijo izklopa »varčevanja«. Ali pa klikniti na kakšno zoprno obvestilo, da bo odslej poraba višja. Če se torej sprašuješ, od kod prihajajo »varčevalni« načini v televizorju, ki roko na srce po mojem mnenju nimajo pravega smisla, zdaj veš.

The post NEDELJSKI NASVET: Veš, zakaj televizor opozori o povečani porabi, ko spremeniš slikovni način? appeared first on Tehnozvezdje.