Ne dovolite, da oveneli paradižnik uniči pridelek – to morate takoj narediti

Paradižnik je kralj poletnega vrta. Zasajamo ga z največ upanja, negujemo ga bolj kot katerokoli drugo zelenjavo, na njegov zrel sadež pa čakamo z nestrpnostjo. Vseeno pa se tudi najbolj skrbno vzgojene rastline lahko nenadoma začnejo sušiti, oveneti ali porumeneti. Včasih gre zgolj za pomanjkanje vode, drugič za nevidnega škodljivca ali celo bolezen, proti kateri ni zdravila.

Najslabše je čakanje. Paradižnik, ki prične veneti, je alarm. Če ga prezremo, se lahko bolezen ali škodljivec hitro razširi še na sosednje rastline. Ukrepati je treba hitro, odločno in ciljno. V nadaljevanju razkrivamo glavne vzroke za sušenje paradižnika, kako jih prepoznati in – kar je najpomembneje – kako ukrepati.

Cvetenje paradižnika

Najpogostejši razlog za sušenje? Pomanjkanje vode

Znaki dehidracije, ki jih marsikdo spregleda

Paradižnik potrebuje približno en centimeter vode tedensko, če je zasajen v zemlji, oziroma do štiri litre vode dnevno, če raste v loncu. Pomanjkanje vode povzroči povešanje listov, bledenje barve in nenaden upad turgorja.

Kako pravilno zalivati paradižnik

Preverjanje vlažnosti je ključno

Prst preverimo z vbodom prsta dva centimetra globoko ob steblo. Če je na tej globini suha, je zalivanje nujno. Zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer in vedno neposredno ob tla, nikoli po listih. Kapljično namakanje ali uporaba cevke z majhnim pretokom omogoča, da voda prodre globoko in spodbuja razvoj korenin.

Nevarnost pretiranega zalivanja

Preveč vode je lahko ravno tako škodljivo kot premalo. Korenine, ki ves čas stojijo v vodi, zgnijejo, rastlina pa oveni, čeprav je videti “zalita”. Med zalivanji mora imeti zemlja čas, da se rahlo osuši.

Fungalne bolezni, ki delujejo brez opozorila

Verticilijeva in fuzarijeva uvelost

Ti dve bolezni povzročajo glivične spore, ki vstopijo skozi korenine in blokirajo pretok vode in hranil po rastlini. Zdrava rastlina lahko oveni že v nekaj dneh, listi se zavihajo navzdol, porumenijo in odpadejo.

Druge glivične bolezni

Zgodnja plesen in južna gniloba

Te bolezni ne povzročijo nujno smrti rastline, a močno zmanjšajo pridelek. Značilni so krožni madeži, rumenenje spodnjih listov in počasno propadanje.

Ukrepanje pri glivičnih okužbah

Zdravila ni. Rastline je treba nemudoma izruvati in odstraniti. Ne smejo v kompost, saj spore ostanejo aktivne več let. Priporočljivo je kolobarjenje – vsaj tri leta brez razhudnikov (paradižnik, paprika, krompir, jajčevec) na istem mestu.

Virusi, ki se širijo z dotikom

Paradižnikov pikasti venitveni virus (TSWV) in mozaični virus (ToMV)

Virusi povzročajo pritlikavost, sušenje, nenavadne barvne vzorce in deformacije plodov. Pogosto jih prenesejo listne uši, resarji ali kar vrtnar sam, preko rok ali orodja.

Kako prepoznati okužbo

Spremenjena rast, neravni listi in upočasnjeno zorenje

Virusno okužene rastline pogosto ne razvijejo zdravih plodov. Listi se lahko zvijajo, dobijo mozaikasto obarvanost ali madeže, rast se ustavi.

Ni zdravila, le preventiva

Okužene rastline odstranimo takoj. Roke in orodje razkužimo. V prihodnje sadimo odporne sorte (označene kot “V” ali “VF”) in sadike kupujemo pri zanesljivih pridelovalcih.

Vrtni škodljivci, ki pridejo brez povabila

Vrtni zavrtalnik – neopazen, a smrtonosen

Gosenica z vijolično-bež črtami se zavrta v steblo paradižnika in s tem uniči notranja tkiva. Rastlina oveni skoraj čez noč.

Kako preprečiti poškodbe

Nadzor okolice in pravočasna odstranitev

Okužene rastline je treba odstraniti. Škodljivec nima učinkovitih insekticidov. Pomaga redno košenje robov vrta, kjer se zadržujejo odrasle živali in ličinke.

Preprečevanje širjenja

Zdrava meja med zelenjavo in travo, redno odstranjevanje plevela in vzdrževanje vrta brez zaraščenih kotičkov močno zmanjša možnost pojava zavrtalnika.

Ključne vrtnarske prakse za zdrave sadike

Pravilno zalivanje

Paradižnik potrebuje enakomerno vlažno zemljo. Zalivanje mora biti redno, a ne pretirano. Več koristi ima počasno namakanje v koreninski coni kot nenadna prha od zgoraj.

Zračni prostor in opora

Saditev s presledki prepreči bolezni

Pretesno zasajeni paradižniki zadržujejo vlago in slabšajo kroženje zraka, kar povečuje možnost bolezni. Vsaka rastlina potrebuje prostor, zato ne sadimo pregosto.

Kolobarjenje in odpornost

Nikoli ne sadimo paradižnika vsako leto na istem mestu. Izbiramo odporne sorte, sadimo zdrave sadike in vzdržujemo tla brez bolezni. Pomaga tudi zastirka, ki ohranja vlago in zmanjša stik listov s tlemi.

Paradižniki bodo slajši, če naredite to – preprost trik iz kuhinje za vrt

Objava Ne dovolite, da oveneli paradižnik uniči pridelek – to morate takoj narediti se je pojavila na Vse za moj dan.