“Navidezna stabilnost, dejanski razpad?” Proračun 2026 pod drobnogledom

Na prvi pogled proračun za leto 2026 ne kaže večjih pretresov. Prihodki naj bi sledili  načrtom, država redno izpolnjuje obveznosti, sistem deluje. A podrobnejši pogled razkriva drugačno sliko.

Ključni davčni prihodki, povezani z ustvarjanjem dobička in gospodarsko aktivnostjo – predvsem davek od dohodkov pravnih oseb – že zaostajajo. Po nekaterih ocenah dosegajo le še približno 94 % načrtovanih vrednosti, trend pa naj bi bil padajoč.

Selitev podjetij in ohlajanje gospodarstva

Del padca prihodkov kritiki povezujejo s selitvijo podjetij v tujino. Čeprav takšne odločitve podjetij pogosto vpliva več dejavnikov (davčno okolje, regulativa, stroški dela), naj bi se učinek že poznal v državnem proračunu. Ob tem se pojavljajo opozorila, da slovensko gospodarstvo kaže znake ohlajanja:

• nižji dobički podjetij
• previdnejše investicije
• večja negotovost na trgu

Proračun drži pokonci potrošnja

Zanimivo pa je, da proračun za zdaj še vedno ostaja stabilen – predvsem zaradi:

• visoke zaposlenosti
• stabilnih prihodkov iz DDV
• rasti plač (zlasti v javnem sektorju)

Prispevki iz plač in na plače predstavljajo kar 38,2 % vseh prihodkov, kar pomeni, da je velik del stabilnosti odvisen od trenutne ravni zaposlenosti in potrošnje.

Nevarnost: odvisnost od cikla

Takšna struktura prihodkov pa prinaša tveganje. Če se gospodarska aktivnost upočasni:

• se zmanjša potrošnja → pade DDV
• začne rasti brezposelnost → padejo prispevki
• podjetja ustvarijo manj dobička → padejo davki

To pomeni, da lahko navidezna stabilnost zelo hitro izgine.

Rast izdatkov brez prave zavore

Poleg vprašljivih prihodkov dodatno skrb vzbuja tudi dinamika odhodkov. Po mnenju kritikov država vse težje zadržuje rast porabe, hkrati pa se pojavljajo novi proračunski upravičenci, kar ustvarja vtis, da fiskalna disciplina popušča.

Posebej izpostavljeni so načrtovani dvigi plač v javnem sektorju, ki dolgoročno povečujejo skupno maso plač. Takšni izdatki niso začasni, temveč postanejo stalna obveznost, ki jo je v primeru poslabšanja gospodarskih razmer zelo težko hitro zmanjšati. S tem se ustvarja nevarna kombinacija:

• možnost padanja prihodkov
• hkratno povečevanje fiksnih izdatkov

Takšno razmerje pa je po mnenju ekonomistov klasičen recept za poglabljanje fiskalnih težav.

Politični očitki in realnost

Izrazi, kot so “veleizdaja”, ki jih uporabljajo nekateri kritiki, odražajo visoko stopnjo politične napetosti. Vlada takšne ocene zavrača in poudarja, da so bile številne odločitve sprejete zaradi kriznih razmer, da država še vedno ohranja stabilno financiranje in da dolgoročne reforme zahtevajo svoj čas. O kakšnih kriznih razmerah naj bi govorili, seveda ne vemo.

Zaključek: lažna varnost?

Slovenski proračun za leto 2026 tako po mnenju kritikov stoji na dveh temeljih:

• kratkoročni potrošnji
• visoki zaposlenosti

Če se ti pogoji spremenijo, bi se lahko hitro razkrile globlje težave. Vprašanje, ki ostaja, pa je: ali gre za začasen pojav ali za začetek resnejšega strukturnega problema slovenskih javnih financ.