Navade pri športni vadbi v regiji

(Pre)debelih je tudi v Evropi vse več. Opozorila za zdravo življenje ali o športu kot načinu manjšanja ravni stresa in podobna očitno ne zaležejo. Po raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji The Lancet, se je stopnja debelosti med otroki in mladimi od leta 1990 do leta 2022 povečala za štirikrat. Skupno je na svetu več kot milijarda predebelih ljudi, največ jih je najti v Tongi, na Ameriški Samoi in v Nauruju, v Sloveniji pa je debelih 150.000 žensk, starejših od 20 let (kar znaša 14 odstotkov populacije) in 230.000 moških (kar znaša 26 odstotkov populacije). V zadnjih treh desetletjih se je ta delež povečal za nekaj manj kot dva odstotka. Nova raziskava portala najboljseigralnice.si pa kaže, da je vseeno kar 73 odstotkov Slovencev »redno telesno aktivnih, a intenzivnost močno niha glede na starost, regijo in dohodke«.

Glavni motivator, ki posameznike požene v športno dejavnost, je bil kar v dveh tretjinah od dva tisoč vprašanih bližina narave. Mladi so sicer vse bolj aktivni s pomočjo digitalnih platform, starejši pa najraje hodijo ali plavajo. Splošno gledano samostojna rekreacija prehiteva članstvo v klubih. Samo 16 odstotkov jih sodeluje v uradnih športnih društvih. »Najmanj aktivni so posamezniki, stari od 60 do 65 let, ter gospodinjstva z nižjimi dohodki na podeželju, predvsem v regijah, kot je Pomurje,« so zapisali avtorji raziskave.

Najbolj priljubljena rekreacija je – kako stereotipno – pohodništvo, ki ga prakticira kar 52 odstotkov izpraševancev, zelo blizu pa mu sledi še kolesarstvo (45 odstotkov) in tek (28 odstotkov). Največje ovire, da se nekateri ne udejstvujejo v športnih aktivnostih, pa so pomanjkanje časa, stroški fitnesa, pomanjkanje bližnjih objektov, vreme ali sezonskost in nizka motivacija.

Razlike je bilo moč najti tudi v navadah različnih starostnih skupin. Mladi med 15. in 24. letom starosti se najbolj udeležujejo skupinskih vadb in ekipnih športov, opaziti pa je bilo tudi izrazito uporabo digitalnih platform. Tisti do 39. leta so izkazali največ članarin v fitnesih in uporabe aplikacij za vadbo, medtem ko se posamezniki v starosti do 54. leta najraje individualno gibajo na prostem. Starostna skupina do 65 let pa izbira predvsem hojo ter športe z manjšim fizičnim naporom, kot sta plavanje in joga. Poleg tega pa so »ženske pogosteje izpostavile hojo, pohodništvo, jogo in plavanje kot priljubljene dejavnosti, medtem ko so moški bolj naklonjeni ekipnim športom, vadbi za moč in kolesarjenju«.

Glavni razlogi za aktivno življenje so zdravje in dolgoživost (pri 81 odstotkih vprašanih), duševno počutje in zmanjševanje stresa (pri 64 odstotkih vprašanih) in uživanje v naravi (pri 59 odstotkih vprašanih). »Pri mlajših odraslih (mlajših od 35 let) sta bila zunanji videz in samozavest glede telesa pomembnejša dejavnika kot pri starejših starostnih skupinah.«

Več kot polovica je izrazila zadovoljstvo s ponudbo športne infrastrukture v bližini svojega doma, je bilo pa to pogosteje v mestnih kot na podeželskih območjih. Ugotovili so tudi, da je kar tretjino vprašanih k vadbi dodatno spodbudil uspeh profesionalnih slovenskih športnikov, kot so Janja Garnbret, Tadej Pogačar in Luka Dončić. 

Med novimi trendi se poleg porasta zanimanja za posamezne discipline (kot so kolesarstvo in košarka zaradi omenjenih vzornikov) kaže tudi, da se vse raje gibamo s pomočjo digitalnih aplikacij. Uporablja jih okoli četrtina državljanov, v skupini od 24 do 39 let pa kar 37 odstotkov vprašanih. »Priljubljene vsebine vključujejo HIIT vadbe, sledilnike teka in videe za jogo. Fitnes vplivneži imajo zmeren, a rastoč vpliv – predvsem na TikToku in YouTubu.«

Skoraj vsi (91 odstotkov vprašanih) verjamejo, da redna telesna vadba izboljšuje fizično in duševno zdravje, kar 67 odstotkov pa podpira državno subvencioniranje športnih programov za mladino. 58 odstotkov jih meni tudi, da bi morali delodajalci ponujati spodbude za zdravje ali finančno podporo za vadbo.

Obalno-kraška regija se je sicer zaradi očitnih razlogov izkazala za tisto, ki prednjači v številu celoletnih plavalcev in veslačev na deski (suparjev). Med mladimi so na tem področju še najbolj priljubljeni odbojka na mivki in vodni športi, nizka pa je njihova (in nasploh) uporaba fitnesov. Vsakodnevna aktivnost je kljub temu visoka.

Statistika torej ni nujno tako slaba, kot se zdi na prvi pogled, a vseeno bi bilo nekaj potrebno spremeniti ravno med mladimi, kajti v njihovi skupini število debelih vztrajno raste, pri čemer nižanje števila obveznih ur športne vzgoje ne pripomore veliko. Spodbude delodajalcev in izobraževalnega sistema za več gibanja bi zato ne bile zgolj metanje denarja stran, saj tudi če pogledamo z ekonomskega vidika, lahko opazimo, da bodo, po podatkih NIJZ sodeč, »stroški zdravljenja in bolniških odsotnosti, zmanjšanje produktivnosti in izgubljenih dni dela, prezgodnje umrljivosti in trajne nezmožnosti [zaradi debelosti] po projekcijah OECD zmanjšali BDP držav v povprečju za 3,3 odstotke na leto«.

Pia Nikolič