Nasilje v Kongu se stopnjuje: Samo letos zaradi oboroženih konfliktov razseljenih več kot 230.000 ljudi

Stomilijonska, poltretji tisoč kvadratnih kilometrov velika Demokratična republika Kongo je ena največjih in najpomembnejših držav na afriškem kontinentu. Država je preprosto prevelika in zaradi kolonialnega risanja meja etnično preveč raznolika, da v njej ne bi nastajali konflikti, ki jih mednarodna skupnost bolj ali manj samo opazuje. Po eni strani je DR Kongo preveč revna država, da bi bilo njenih več kot sto milijonov prebivalcev zadovoljnih, po drugi pa je prebogata z naravnimi viri, da bi jo sosedi in mednarodni akterji pustili pri miru. V zgodovini je preživela že večmilijonske masakre v času belgijske vladavine, zadnja desetletja pa tam divjajo številne vojne. Trenutno v državi deluje več kot 120 oboroženih milic, ki med seboj redno obračunavajo.

Javna skrivnost je, da oblast v tej državi prinaša tudi dostop do neizmernih rudnih bogastev, vrednih milijarde evrov. Oborožene skupine se tako že vrsto let bojujejo z osrednjimi oblastmi v DR Kongo, da bi prevzele nadzor nad potencialnim bogastvom na vzhodu države. Združeni narodi poročajo, da je bilo več kot 230.000 ljudi od začetka letošnjega leta razseljenih zaradi stopnjevanja nasilja. V državi deluje tudi več kot 10.000 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov, ki so bili prav tako tarča upornikov. Predvsem v rodovitni, z naravnimi viri bogati regiji na vzhodu države, ki meji na Ruando, že tri desetletja divja nasilje, v katerega so vpletene tudi nekatere države Srednje Afrike.

Vojna v DR Kongo je nastala kot odmev na ruandski genocid iz leta 1994, ko so vladajoči Hutujci v manj kot sto dneh pobili več kot 800.000 Tutsijev. M23 so sprva nastali kot tutsijevski odgovor na hutujske milice, ki so iz Ruande prebegnile preko meje v DR Kongo. V začetku leta so se okrepili spopadi med uporniško skupino M23 in kongovskimi oboroženimi silami, pri čemer je skupina M23 prevzela nadzor nad obsežnim delom z rudninami bogatega ozemlja. V spopadih je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Gre predvsem za boje za nadzor nad večinoma primitivnimi dnevnimi kopi, v katerih pogosto v zdravju izjemno škodljivih razmerah pridobivajo številne dragocene surovine. M23 je lani osvojil Rubayo, ključno območje za pridobivanje koltana. Iz slednjega pridobivajo tantal, nujen material za izdelavo sodobnih elektronskih naprav, kot so računalniki in pametni telefoni. Po podatkih Združenih narodov M23 z davki od proizvodnje in trgovine z rudnino mesečno zasluži skoraj 800.000 evrov. Gre za eno od tako imenovanih kritičnih svetovnih surovin, ki si jo želijo vse svetovne sile. Kar štiri desetine vsega koltana na svetu pridobijo v DR Kongo, dve desetini v sosednjih Burundiju in Ruandi, od katerega naj bi ga bilo veliko, če ne večina, pretihotapljenega iz Konga. Jasno je torej, zakaj imajo na tem območju interese tudi veliki svetovni igralci, ne samo afriške države.

Združeni narodi poudarjajo potrebo po nujnih mednarodnih ukrepih za zaustavitev trpljenja civilistov. Ves svet je vpleten v boj za dragocene minerale, prebivalstvo pa strašno trpi. Ob tem opozarjajo, da bi se konflikt, ki se iz dneva v dan zaostruje in v katerem je bilo ubitih že okoli 7.000 ljudi, lahko razširil v vsesplošno vojno na območju Afriških velikih jezer, kjer je bilo v dveh vojnah od leta 1996 do leta 2003 ubitih več milijonov ljudi. Vlada v Kinšasi, Združeni narodi in številne zahodne države odgovornost za nasilje v regiji pripisujejo tudi sosednji Ruandi. Slednjo obtožujejo, da z napotitvijo več tisoč vojakov v podporo skupini M23 podpihuje konflikt. Obtožbe sicer temeljijo na poročilu strokovnjakov ZN iz leta 2022, ki navaja, da ima »trdne dokaze«, da so se ruandske sile borile skupaj z uporniki M23.

Vojna v Ukrajini je pred tremi leti nemudoma pritegnila praktično celotno pozornost svetovne javnosti in si fokus zdaj deli z invazijo izraelske vojske v Gazi. Povsem drugače je z eskalacijo oboroženih spopadov v DR Kongu, ki so v zahodnih medijih redkeje analizirani. Z napredovanjem uporniške skupine M23 na ozemlje, kjer je največ rudnih bogastev, je pričakovati tudi večji angažma držav, ki potrebujejo te surovine za svoj tehnološki razvoj.

Kitajska je ena teh držav. Lanski kitajsko-afriški vrh, ki je potekal v Pekingu, je pokazal, da si želi Kitajska še okrepiti odnose z afriškimi državami in skupaj z njimi vplivati na mednarodno ureditev. Eden njenih večjih projektov je tudi gradnja sončne elektrarne v DR Kongo. Kitajska podjetja so že danes zelo prisotna v rudarskih in industrijskih projektih v tej afriški državi, tam izkopavajo predvsem kobalt in litij. Prej kot jalovo opozarjanje Združenih narodov lahko na razmerja sil v državi vpliva svetovna sila, ki bo hotela zaščititi svoje surovinske interese.

Simon Smole