ARTICLE AD
VincekovoV vinogradniških krajih se je stoletja ohranjalo pravilo, ki se ga niso lotevali z lahkoto in nikoli po naključju. Rez vinske trte ni bila le tehnična naloga, temveč dejanje s simbolnim pomenom, povezano z naravo, vero in izkušnjami številnih rodov. Naši dedki niso hiteli v vinograd ob prvem toplejšem dnevu, temveč so čakali na poseben datum. Ta dan je 22. januar, god svetega Vincenca, zavetnika vinogradov in vinogradnikov.
Praznik, ki ga v Sloveniji poznamo kot Vincencovo, v vzhodnih vinorodnih pokrajinah in na Hrvaškem pa kot Vincekovo, velja za neuradni začetek novega vinogradniškega leta. Po izročilu se na prvo nedeljo po njegovem godu začne rez vinske trte. Običaj sega globoko v 18. stoletje in je razširjen tudi zunaj slovenskih meja, predvsem v srednjeevropskem vinogradniškem prostoru.
Vincencovo je bilo prelomnica vinogradniškega leta
Vincencovo ni bilo nikoli zgolj koledarski datum. Vinogradniki so ga razumeli kot simbolno mejo med mirovanjem in novim začetkom. Prvi del zime je za njimi, dnevi se začnejo opazno daljšati, trta pa naj bi bila v tem obdobju dovolj dozorela in pripravljena na obdelavo.
Poznavalci pravijo, da se na Vincencovo vinogradu simbolično spusti kri. S tem izrazom opisujejo trenutek, ko se z rezjo odpre nov vegetativni ciklus. Trta, ki je navidezno mirovala, dobi novo življenjsko pot. Sokovi se počasi znova začnejo pretakati, kar je za vinogradnika znamenje, da se je narava prebudila ravno toliko, da poseg ne bo škodoval rastlini.
Zakaj rez trte ni delo za vsakogar?
Rez vinske trte zahteva znanje, občutek in izkušnje. Napačen rez lahko pomeni slabši pridelek ali celo trajno poškodbo trsa. Prav zato so stari vinogradniki to delo najraje opravljali sami. Znanje se je prenašalo iz očeta na sina, pogosto brez zapisanih pravil, a z jasnimi praksami, ki so se izkazale za učinkovite.
Rez ni enak v vseh vinorodnih območjih. Prilagaja se sorti, legi vinograda, vremenskim razmeram in cilju pridelave. Vincencovo pa je predstavljalo skupni imenovalec, trenutek, ko se delo začne, tudi če rez ni bila končana v enem dnevu.
Rez kot spoštovanje ritma narave
Stari vinogradniki niso hiteli. Delo v vinogradu je sledilo naravnemu ritmu in opazovanju vremena. Prezgodnja rez je lahko pomenila večjo izpostavljenost pozebi, prepozna pa izgubo dragocenega časa. Vincencovo je ponujalo ravnotežje med obema skrajnostma.
Klobase v vinogradu in vinogradniška malica
Eden najbolj slikovitih običajev, povezanih z Vincencovim, je obešanje klobas v vinogradu. Te niso bile le hrana, temveč simbol obilja. Oznanjale so željo, da bi bilo v prihajajočem letu dovolj mesa in vina. Po starem izročilu so klobase visele na trtah kot tih obredni okras.
Rez trte je pogosto trajala več dni. Ko je bilo delo končano, so klobase skuhali v vinu in tako pripravili vinogradniško malico. Ta trenutek ni pomenil le počitka, temveč tudi druženje, pogovor in utrjevanje skupnosti. Vinograd je bil prostor dela in srečevanja.
Jutro novega ciklusa vinske trte
Na jutro Vincencovega se po ljudskem verovanju uradno začne nov vegetativni ciklus trte. Gre za simbolni začetek, ki poudarja povezanost vinogradništva z letnimi časi. Vinogradniki so verjeli, da se na ta dan trta prebudi in začne pripravljati na novo rast.
V kontinentalnem delu Hrvaške se je ohranil običaj, da vinogradniku zaželijo srečno novo vinogradniško leto. Ne glede na vremenske razmere se vinogradnik v spremstvu prijateljev odpravi v vinograd, kjer poteka obred odpiranja nove sezone. Ta gesta kaže, kako globoko je vinogradništvo vtkano v lokalno kulturo.
VinogradiVinogradništvo in odvisnost od vremena
Rek, da nobena kmetijska panoga ni tako odvisna od vremena ali božje volje kot vinogradništvo, se prenaša že stoletja. Statistika pravi, da je od desetih trgatev le ena res vrhunska. Prav zato je Vincencovo prežeto z upanjem, željami in molitvami.
Vinogradniki so na ta dan pozorno opazovali vreme. Sonce, oblaki ali megla so dobili pomen napovedi. Ljudski pregovori so služili kot tolažba in smerokaz, ne kot natančna napoved, temveč kot izraz vere v dober razplet.
Pregovori, ki še danes živijo
Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije.
Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.
Tudi ob oblačnem vremenu so vinogradniki našli upanje v reku, da bo dobro vino, če se sonce pokaže le za hip. Ti pregovori niso nastali iz praznega opazovanja, temveč iz dolgoletnih izkušenj.
Zakaj se Vincencovo vrača v sodobni čas?
Čeprav se vinogradništvo danes opira na tehnologijo, analize in napovedi, Vincencovo ostaja močna simbolna točka. Marsikateri vinogradnik še vedno začne rez prav v tem obdobju, tudi zaradi spoštovanja tradicije.
Sodobni čas prinaša hitrost, vendar se v vinogradu še vedno potrjuje, da narave ni mogoče prehiteti. Vincencovo opominja, da je potrpežljivost ena ključnih vrlin dobrega vinogradnika. Ta praznik ni le spomin na preteklost, temveč živ del kulture, ki povezuje delo, vero in naravo.
Dan, ki povezuje rodove vinogradnikov
Vincencovo ima poseben čar, ker povezuje pretekle in sedanje generacije. Dedki so znanje predajali vnukom, zgodbe o prvih rezih so se prenašale ob mizi, pogosto ob kozarcu domačega vina. Ta kontinuiteta daje vinogradništvu globlji pomen, ki presega pridelek.
Danes se mnogi k tradiciji vračajo zavestno. Ne kot k obveznosti, temveč kot k načinu, kako ohraniti stik z zemljo in dediščino. Vincencovo ostaja opomnik, da ima delo v vinogradu tudi duhovno in skupnostno razsežnost.
Objava Naši dedki so z obrezovanjem trte čakali na točno določen dan se je pojavila na Vse za moj dan.

3 hours ago
22












English (US)