Naredimo si srečnejše 2025

V svetovni geopolitiki bo leto 2024 zapisano kot eno najhujših po drugi svetovni vojni. Saj so tudi prej divjale vojne v Koreji, Vietnamu, Kongu, Sudanu, Ruandi, Afganistanu, Iraku in še bi lahko naštevali. Nekatere še trajajo in sodijo med več kot 50 aktivnih žarišč, v katerih svet krvavi.Srhljiva novost je danes v tem, da je vojaško obračunavanje splošno sprejeta praksa in da se vse bolj osamljen in propadajoč Zahod z orožjem meri s preostalim svetom. To se dogaja v Ukrajini, kjer se na koži Ukrajincev ravsata prvi svetovni jedrski velesili. Podobno je na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael, oborožena roka Zahoda sredi arabskega sveta, ne pozna druge poti kot brutalno silo za uveljavljanje svoje premoči.Mednarodne institucije, ki so jih ustanovili po drugi svetovni vojni, da bi preprečili ponovitev takratnih grozot, so potisnjene v kot. Združeni narodi ne delujejo, ker ZDA tega nočejo in si same prilaščajo vlogo svetovnega policaja. Prav tako delegitimirajo Meddržavno sodišče in Kazensko sodišče v Haagu. Ko preiskuje Vladimirja Putina, še gre, ko pa se dotakne Benjamina Netanjahuja, se nanj usuje obtožba antisemitizma. Ob preziranju resolucij ZN, teptanju konvencij o genocidu in vojnih zločinih ter deklaracije o človekovih pravicah, preostane le še brutalna sila, zakon močnejšega.Kaj lahko v takih okoliščinah pričakujemo od novega leta? Nič dobrega, če smo realisti. Pa vendar je upanje to, kar človeku pomaga verjeti v bodočnost. Inštitut za zunanjepolitične študije ISPI je potipal javno mnenje v Italiji ob prehodu leta. Za 38 odstotkov vprašanih je izvolitev Donalda Trumpa slaba novica za Evropo in svet (dobra je za 24 odstotkov, ostali ne vedo). To ne kaže dobro, saj je Trump za 39 odstotkov vprašanih najvplivnejša osebnost na svetu; sledijo Vladimir Putin (17 odstotkov), Elon Musk (16 odstotkov), papež Frančišek (13 odstotkov), Ši Jinping (6 odstotkov) in Ursula von der Leyen (5 odstotkov).V novem letu si Italijani najbolj želijo miru. Najboljša novica bi za 44 odstotkov bil konec vojn v Ukrajini in Palestini, drugih 22 odstotkov zaupa v nov mandat Donalda Trumpa, 14 v nižjo inflacijo v EU, 11 jih zaupa novi Komisiji EU, 8 jih upa v vrnitev stabilnosti v Franciji in Nemčiji.Prepad med državljani in politiko se kaže v odporu proti oboroževanju. Le 13 odstotkov je prepričanih, da morajo ZDA in EU oboroževati Ukrajino do zmage nad Rusi, 42 odstotkov je prepričanih, da bi morala Ukrajina skleniti dogovor z Rusijo tudi za ceno izgube dela ozemlja, 14 odstotkov pa je za takojšnjo in brezpogojno prekinitev dobave orožja. Še radikalnejši so Italijani glede našega oboroževanja. Le 10 odstotkov jih je za povečanje izdatkov za obrambo, 34 odstotkov za ohranitev zdajšnjih, 26 odstotkov pa za zmanjšanje (30 odstotkov ne ve).Razkorak med državljani in politiko glede vojn in oboroževanja izstopa tudi v letnem poročilu zavoda Censis. Kar 70,8 odstotka Italijanov meni, da je kolektivni Zahod kriv za napetosti v svetu, ker hoče drugim vsiliti svoj ekonomski in politični model. 66,3 odstotka pripisuje Zahodu, predvsem ZDA, odgovornost za vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Le 31,6 odstotka se jih strinja s porastom stroškov za obrambo na 2 odstotka BDP (Italija danes potrosi 1,5 odstotka), medtem ko sekretar Nata Mark Rutte že zahteva 3 odstotke, Donald Trump pa celo 5.Ti podatki gredo vštric z vse večjim nezaupanjem v politiko, italijansko in evropsko, ugotavlja Censis. 84,4 odstotka Italijanov ne zaupa politikom, ki da mislijo le na lastne interese; 68,5 odstotka je prepričanih, da zahodne liberaldemokracije ne delujejo več; Evropska unija je za veliko večino prazna lupina, nekoristna ali celo škodljiva: brez radikalnih vsebinskih sprememb se bo EU razsula, je prepričanih 71,4 odstotka Italijanov.Naj se potem čudimo, da je volilna abstinenca na evropskih volitvah od leta 1979 zrasla s 14,3 na 51,7 odstotka? Ko gre politika v eno smer, dve tretjini državljanov pa v drugo, je to simptom bolne demokracije. Ljudje si želijo miru, investicij v šolstvo, zdravstvo, socialo. Politika, desna in tudi večji del leve, sili v oboroževanje. In ker alternative ni, ali je le marginalna, kar 55,7 odstotka državljanov ne zaupa več v učinkovitost kolektivnih oblik političnega pritiska, resignirani so, malodušni. Iz zgodovine vemo, da so to plodna tla za diktature.Ni neizbežno. Še vedno lahko to preprečimo. Zato si želim, da bi se v letu 2025 začeli tega zavedati in da bi si leto naredili bolj srečno, kot nam ga pripravljajo.