Narcise v lončku ovenele – kaj zdaj? Največja napaka, ki jo naredimo spomladi

Nekaj tednov nas razveseljujejo z rumenimi trobenticami, potem pa se nenadoma povesijo, porjavijo in izgubijo čar. Ovenele narcise v lončku se mnogim zazdijo neuporabne in jih končajo na kompostu. A prav takrat je čas za najpomembnejše dejanje – presaditev čebulic v gredo, kjer bodo prihodnjo pomlad znova zacvetele. Če jim damo priložnost, nas bodo navduševale še leta.

Ko rumeno oveni, se zgodi nekaj tihega in dragocenega

Narcise niso zgolj pomladni okras v lončkih, ki jih kupimo v trgovinah ali na tržnici. Njihova prava vrednost se skriva v čebulici – majhnem shrambnem organu, ki v sebi nosi spomin na letošnje sonce in obljubo za prihodnje leto. Ko cvetovi ovenijo, narava usmeri moč v nekaj povsem drugega: v utrjevanje in hranjenje čebulice. Prav zato je pravilen trenutek za sajenje takrat, ko rastlina izgubi svojo lepoto.

Mnoge gospodinje, vrtnarji in mestni balkonski entuziasti se zmotijo, ko ovenele narcise preprosto zavržejo. Toda ravno ta faza – tista, ki deluje kot konec – je pravzaprav nov začetek.

Narcise so ovenele

Kako pravilno presaditi narcise iz lončka v vrtno gredo

Odcvetele cvetove odstranimo, listov pa nikakor ne

Prvi korak, ko se narcise povesijo, je odstranjevanje odcvetelih glavic. S tem preprečimo, da bi rastlina začela razvijati semena, kar bi jo po nepotrebnem izčrpavalo. Liste pustimo nedotaknjene. Čeprav niso več estetsko privlačni, so za rastlino ključni. V njih poteka fotosinteza, s katero čebulica nabira moč za prihodnjo rastno sezono.

Listi naj ostanejo na rastlini, dokler se naravno ne posušijo. To se običajno zgodi v roku treh do šestih tednov po cvetenju. Do takrat naj bodo na svetlem mestu, kjer bo rastlina prejela čim več sonca.

Kdaj je pravi čas za sajenje?

Takoj po cvetenju. Ko rastlina začne ovenevati, čebulice še vedno aktivno delujejo pod zemljo in si želijo stabilnega okolja. Če jih takrat posadimo v gredo, se bodo do poletja že lepo prilagodile in ustvarile korenine, ki bodo naslednjo pomlad omogočile bogato cvetenje.

Pomembno je, da jih ne pozabimo zaliti po sajenju – še posebej, če je zemlja suha. Po začetnem zalivanju dodatno zalivanje ni več nujno, saj narcise dobro prenašajo sušo in bodo do poletja same prešle v obdobje mirovanja.

Globina in razdalja pri sajenju

Vsaka čebulica naj bo posajena dva do trikrat globlje od svoje višine. To pomeni približno 10–15 cm globoko. Razmik med čebulicami naj bo vsaj 10 cm. Če sadimo cele šope z listjem in čebulicami iz lončka, jih lahko posadimo skupaj – naslednje leto jih bomo ob delitvi razsadili bolj na redko.

Tla naj bodo dobro odcedna, da čebulice pozimi ne zgnijejo. Lahko jim dodamo nekaj peska ali komposta, če je zemlja pretežka.

Napaka, ki jo naredi večina začetnikov

Najpogostejša napaka je, da ljudje odstranijo tudi liste ali jih celo odrežejo tik nad čebulico. Včasih to storimo iz estetskih razlogov, ker se oveneli listi zdijo neugledni. V resnici pa s tem povzročimo čebulici resno škodo in ogrozimo cvetenje v prihodnjem letu.

Druga pogosta napaka je, da rastline pustimo v lončku, kjer nimajo dovolj prostora ali hranil. Čeprav lahko čebulice preživijo tudi tako, so šibkejše in sčasoma sploh ne zacvetijo več.

Balkon ni dovolj – narcise si želijo zračne zemlje

Narcise so rastline, ki jih je narava ustvarila za prosto rastoča tla. Balkon z lončki ne more dolgoročno nadomestiti zračne zemlje in biološkega ravnovesja v gredi. V kolikor nimamo vrta, lahko čebulice posadimo v večji lonec z vrtno zemljo in ga postavimo na sončno mesto, vendar moramo jeseni vseeno omogočiti naraven cikel – vključno z izpostavljenostjo zimskemu mrazu, ki ga čebulice potrebujejo za diferenciacijo cvetov.

Če pa le imamo možnost, jih posadimo nekam, kjer bodo tudi prihodnja leta ostale. Dober kraj je rob trate, gredica pod sadnim drevjem ali ob poti.

Narcise, ovenele

Naj vas videz ne zavede – narcise so trdožive preživele

Ko enkrat začnemo gledati na narcise kot na večletne čebulnice in ne zgolj kot na začasno pomladno dekoracijo, se vse spremeni. Te rastline so izjemno trdožive. Prenesejo sneg, zmrzal, sušo in golo zemljo. Ne potrebujejo gnojenja, škropljenja ali redne nege. Vse, kar potrebujejo, je priložnost – in nekaj sonca.

Najlepše narcise pogosto najdemo na starih kmečkih dvoriščih, kjer rastejo že desetletja, ne da bi jih kdo opazno negoval. Vse to pove, da ne potrebujejo veliko – le pravočasne odločitve.

Zakaj narcise ne cvetijo, čeprav imajo vse pogoje

Objava Narcise v lončku ovenele – kaj zdaj? Največja napaka, ki jo naredimo spomladi se je pojavila na Vse za moj dan.