Napredovanje po novem brez letnih ocen (IV) (tema)

V prenovljenem plačnem sistemu javnega sektorja napredovanje v plačne razrede ne poteka več na podlagi letnih ocen. Za vse so enotno določena napredovalna obdobja, ki so pri prvih napredovanjih krajša. Ohranja pa se število možnih napredovanj, in sicer za skupno deset plačnih razredov, ki jih zaposleni načeloma doseže v 30 letih dela.

Po novem javni uslužbenci za en plačni razred v začetku napredujejo vsaki dve leti. Ko na delovnem mestu napredujejo skupno za tri plačne razrede, se napredovalno obdobje podaljša za eno leto. Tako pri napredovanju od četrtega do sedmega plačnega razreda delovnega mesta napredujejo vsakič po treh letih. Pri zadnjih treh plačnih razredih, v katere lahko napredujejo, pa se napredovalno obdobje podaljša na štiri leta.

Za napredovanje za deset plačnih razredov bo javni uslužbenec potreboval 30 let. Ker pa je na novi plačni lestvici, ki velja od 1. januarja, razpon med plačnimi razredi tri odstotke, medtem ko je bil na prejšnji štiri, bo dvig plače ob napredovanju manjši. Osnovna plača se bo javnim uslužbencem z napredovanjem na istem delovnem mestu po novem povišala za največ 30 odstotkov, doslej za 40 odstotkov.

Izjemoma bodo javni uslužbenci lahko napredovali hitreje. Novi plačni zakon namreč predvideva možnost pospešenega napredovanja, namesto za enega za dva plačna razreda, če je javni uslužbenec nadpovprečno uspešen oz. delo opravlja bistveno nad pričakovanji. Ob tem je določena omejitev, da lahko v posameznem letu pri proračunskem uporabniku na ta način napreduje največ deset odstotkov zaposlenih.

Po drugi strani zakon omogoča tudi zadržanje napredovanja, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov. Napredovanje se mu zadrži za eno leto, a največ enkrat v napredovalnem obdobju. Število javnih uslužbencev z zadržanim napredovanjem pa v posameznem letu ne bo smelo preseči pet odstotkov zaposlenih pri proračunskem uporabniku.

Tako o pospešenem, kot zadržanem napredovanju bo na predlog nadrejenega odločil predstojnik oz. poslovodni organ, ki bo moral izdati sklep z navedbo razlogov po kriterijih, ki so navedeni v zakonu. Zoper sklep o zadržanem napredovanju pa bo mogoče podati pritožbo oz. zahtevo za preizkus utemeljenosti.

Časovno obdobje za napredovanje se s prehodom v prenovljen plačni sistem ni prekinilo. Kdaj bo javni uslužbenec naslednjič napredoval, je torej odvisno od tega, kdaj je napredoval nazadnje oz. kdaj se je zaposlil, pa tudi od tega, za koliko plačnih razredov je že napredoval.

Po starem, torej na podlagi ocen, so zadnji javni uslužbenci napredovali decembra lani. Prvi javni uslužbenci po novem bodo napredovali s 1. junijem, nato pa bo v letošnjem letu napredovanje izvedeno še enkrat, s 1. decembrom.

Če je bil za napredovanje doslej predviden en datum v letu, sta namreč sedaj dva. Vmes izvedba napredovanja ne bo možna, javni uslužbenec pa bo pravico do višje plače v skladu z napredovanjem pridobil na prvega od omenjenih datumov po izpolnitvi pogojev.

Nekoliko drugače je napredovanje urejeno na delovnih mestih, kjer obstajajo nazivi, pri čemer sistem napredovanj v naziv ni enoten po celotnem javnem sektorju, ampak se za posamezne dele javnega sektorja ureja v področni zakonodaji. Ta določa tako pogoje za pridobitev višjega naziva, postopek in tudi roke, kdaj zaposleni pridobijo pravico do višje plače v skladu z napredovanjem.

Tudi število plačnih razredov, ki jih nekdo pridobi zaradi napredovanja v naziv, ni povsod enako. V javni upravi so denimo nazivi, ki so narazen le za en plačni razred, praviloma pa jih je znotraj naziva mogoče pridobiti pet. Kjer je na posameznem delovnem mestu mogoče napredovati v več nazivov, lahko posameznik ob izpolnitvi pogojev skupaj napreduje tudi za več kot deset plačnih razredov. Če pa bi jih dosegel manj, lahko v zadnjem, najvišjem nazivu napreduje toliko, da jih je skupaj deset.