Napoved zaprtja Mojkina Kranj opozorilo k razmisleku o prihodnosti kinematografov

Mojkino Kranj v začetku marca zapira svoja vrata za obiskovalce. Za zaprtje so se odločili, ker spremembe zakonodaje obetajo dodatne finančne obremenitve kinematografov. Spremembe je že prinesla nova zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah, napoveduje jih tudi predlog zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru.

“Odločitev, da kino zapremo, ni bila lahka, še posebej zato, ker smo v minulem letu presegli zastavljene cilje in ker ste naš trud nagradili z odličnim obiskom,” je mogoče prebrati na Facebook strani Mojkina Kranj.

Kot so še pojasnili, so se za zaprtje kina odločili, ko so “bili soočeni z dejstvi, da se zaradi sprememb zakonodaje obetajo dodatne finančne obremenitve slovenskih kinematografov, zaradi katerih opravljanje kinematografske dejavnosti ne bo več vzdržno”. K obisku vabijo še do konca februarja.

V Kinovoru so na svoji Facebook strani zapisali, da jih žalosti, “da je morala predana ekipa sprejeti tako drastično odločitev, ki bo pomenila predvsem izgubo za številne obiskovalce, ki so kino sprejeli za svojega”. Dodali so, da spremembe zakonodaje na filmskem in avdiovizualnem področju, ki se nanašajo tudi na delovanje kinematografov, tudi po njihovem mnenju pomenijo veliko grožnjo za prihodnost kin v Sloveniji.

Predstavniki kinematografov ob tem pojasnjujejo, da je bila jeseni 2022 po nujnem postopku sprejeta nova zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah. Z zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter zakonom o avtorski in sorodnih pravicah je bila implementirana evropska direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva, ki ureja rabo avdiovizualnih del, kjer pravice avtorjev in izvajalcev do sedaj niso bile primerno urejene, je namenjena tudi regulaciji tistih načinov uporabe filmov, ki neposredno vplivajo tudi na kinematografe.

Kot podarjajo, omenjena zakonodaja v najširšem možnem obsegu ščiti avtorje in imetnike sorodnih pravic, uporabnikom pa de facto nalaga večkratna plačila za enkratno uporabo del. Opozarjajo, da nobena druga evropska država ob implementaciji direktive EU med obveznike plačevanja nadomestil ni vključila kinematografov.

V Sloveniji pa je kolektivna organizacija na podlagi tolmačenja določb obeh zakonov na način, da so tudi kinematografi obvezniki plačevanja nadomestil za rabo avdiovizualnih del, leta 2024 dobila dovoljenje urada za intelektualno lastnino za pobiranje nadomestil. Od kinematografov zahteva plačilo nadomestil za izvajalce oziroma igralce, pričakuje pa tudi dovoljenje za pobiranje nadomestil za soavtorje.

Kot so pojasnili, kinematografi od vsake vstopnice plačajo 9,5 odstotni DDV, od preostalega pa blizu polovice distributerju oz. nosilcu licence. Morebitna dodatna finančna obremenitev je po njihovem mnenju izrazito nesorazmerna in nepravična ter omejuje tudi uresničevanje svobodne gospodarske pobude, posledice bi čutili vsi kinematografi, tako veliki kot majhni.

Dodatna finančna obremenitev lahko pripelje do nevzdržnosti delovanja in s tem še do dodatnega zmanjšanja števila kinematografov. Pomanjkanje platen vodi v pomanjkanje raznolikih filmov in manjšanja števila distributerjev, saj se distribucija filmov na že sicer majhnem slovenskem trgu ne bo več izplačala. Manjše število kin pa pomeni tudi manjše število gledalcev, predvsem za slovensko in druge manjše kinematografije, so še zapisali predstavniki kinematografov.

Minuli teden se je tudi končala javna razprava o predlogu zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru. Kot je za STA pojasnila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, predlog zakona predvideva uvedbo izvenproračunskih virov na področju filma, kar pomeni, da bodo tudi v Sloveniji, kot je to že praksa v 15 evropskih državah, vsi akterji na področju filma zavezani plačevati prispevek Slovenskemu avdiovizualnemu centru. Predviden je tudi prispevek kinooperaterjev, ki je sicer po njenih besedah ocenjen zelo nizko, poleg tega je določeno, da se prispevek ne obračuna od letne osnove prihodkov, ki je nižja od 200.000 evrov.