Namig za branje: Igor Karlovšek: Barve svobode, 2. del trilogije

Pred pol leta sem prebral prvi del trilogije z naslovom Anatomija želje, katere povzetek je bil objavljen tudi na teh straneh. Na tej povezavi si ga lahko še enkrat preberete: https://www.slovenec.org/2025/12/17/namig-za-branje-igor-karlovsek-anatomija-zelje/.

Tokrat sem se lotil drugega dela trilogije z naslovom Barve svobode. Tako kot prvi del je tudi drugega izdala Založba Miš. Priznam, da sem nestrpno čakal, kdaj bo luč sveta ugledal drugi del, zdaj, ko sem ga prebral, pa že komaj čakam, da izide še zadnji. Če bi odločal jaz, bi že po prvem delu, po drugem pa še toliko bolj, Igorja Karlovška, ki sodi med najbolj brane slovenske pisatelje, predlagal za kakšno prestižno literarno nagrado.

V prvem delu smo spremljali otroška in mladostniška leta glavne junakinje Rozalije Grčar, ki je na obrobju Radeč odraščala v vse prej kot idiličnem družinskem okolju. Tiranija očeta, pravzaprav krušnega očeta, in nemočne mame, ki prav tako ni bila njena prava mati, je vendarle ni zaustavila pri uresničevanju njene največje želje – postati zdravnica. Ta želja se ji je skoraj uresničila. Znanja o medicini in napredku je imela več kot njeni moški vrstniki, a ker je bila ženska, zanjo ni bilo razumevanja, še manj pa pripravljenosti, da bi ji po končanem šolanju podelili diplomo. Kljub temu se kot zdravnica brez diplome, predvsem pa kot kirurginja v času vojne vihre izkaže bolje kot njeni moški kolegi.

Ko je reševala življenje otroka, ki ga je njen krušni oče skoraj do smrti pretepel, ji to ni uspelo, zato se je znašla pred sodiščem, kjer so jo obsodili na dolgoletno zaporno kazen, čeprav v resnici ni bila kriva.

Pred tem je spoznala tudi svojo pravo mater, ki ji je s kirurškim posegom rešila življenje, ter svoje ugledne sorodnike, ki so zasedali visoke položaje v Avstrijskem cesarstvu. Kljub temu se znajde v zaporu.

V nemogočih razmerah zapora, ki je bil v Ljubljanskem gradu, ji upanje, da bo nekoč vendarle postala zdravnica, ni ugasnilo. Ko se je znašla v samici, so ji ugledni sorodniki uspeli urediti primernejše prostore za prestajanje kazni in celo vsakodnevne izhode iz zapora, med katerimi je v Ljubljani opravljala delo učiteljice. Kadar pa so potrebovali njeno medicinsko znanje, ki ga njeni moški kolegi niso premogli, ali pa niso imeli dovolj poguma, da bi se lotili zahtevnega primera, so vedno poiskali njeno pomoč. Ker pa je bila ženska, ki je bila v tistem času v Avstrijskem cesarstvu povsem podrejena moškim, so se težave le še kopičile. Kljub vsemu se je Rozalija vedno nekako izvila iz najhujšega.

Slabe higienske razmere v zaporu, krutost, posilstva, umor, ponovno srečanje s krušnim očetom, ki mu je rešila življenje, neverjetni kirurški posegi ter poskus, da bi obsodilno sodbo spremenili v oprostilno, so osrednje teme drugega dela trilogije. Tudi tokrat se zgodba konča tako, da bralci nestrpno pričakujemo, kdaj bo luč sveta ugledal še zadnji del.

The post Namig za branje: Igor Karlovšek: Barve svobode, 2. del trilogije appeared first on Slovenec.