Naloga policije: Skrb za dobro počutje oblastnikov

V času vladavine Svobode so nekateri predstavniki oblasti zelo občutljivi na svojo javno podobo. No, to sicer na splošno velja za mnoge politike ne glede na njihovo politično barvo. Zato jih negativne ocene njihovega “lika in dela” zelo motijo. Nekatere med njimi tako zelo, da so pripravljeni zoper njihove avtorje konkretno ukrepati. Najpogostejši ukrep za “obrambo dobrega imena” je civilna tožba, s pomočjo katere želi tisti, čigar čast naj bi bila prizadeta, doseči zadoščenje.

A za nekatere oblastnike to ni dovolj. Zato želijo sebi neljube avtorje sankcionirati s pomočjo uporabe represivnih organov. To je nekaj, kar je postalo praksa predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Po tem, ko je poslala policijo nad psihoanalitika Romana Vodeba, je podobno storila tudi s publicistom in televizijskim voditeljem Aljušem Pertinačem. Ta naj bi ji s svojimi izjavami v oddaji Ura resnice (gre za isto oddajo, zaradi katere je prijavila tudi Vodeba) in zapisi v članku na portalu Požareport povzročil “občutek ponižanosti, prizadetosti in duševne bolečine”. Pri tem je izpostavila besede, kot so “kurbišč”, “bordel”, “spolne storitve”, “med službenim časom”, ki da nakazujejo, da so njena dejanja “vodena s seksualnimi motivi”. Pertinaču sedaj grozi, da bo za svoje besede kaznovan z globo.

Pri intervenciji prve dame parlamenta gre za škandalozno zlorabo policije v politične namene. Očitno se ne zaveda, da morajo biti ljudje, ki zasedajo oblastne funkcije, zmožni prenesti kritiko na svoj račun. Tudi takšno, ki je zapisana ali izrečena s še tako ostrimi, lahko celo nesramnimi besedami. Pertinač je bil v svojih komentarjih do Klakočar Zupančičeve  neprizanesljiv, a ni v karakterizaciji njenih ravnanj v ničemer presegel meje dopustnega. Izrazil je zelo negativen, a povsem legitimen pogled nanje. Njegova kritika ni v ničemer odstopala od tega, česar so politiki z levice in desnice pogosto deležni. Nekateri med njimi še v bistveno večji meri. Zato te prijave in iz nje izhajajočega postopka ni mogoče razumeti drugače kot poskus utišanja človeka, ki je kritičen do vladajoče garniture. To pomeni grob napad na svobodo izražanja. S takšnimi potezami se ne sankcionira samo inkriminiranega avtorja, ampak se želi zastrašiti tiste, ki bi ga utegnili posnemati.

Strašljiva ustrežljivost policije

A vsaj tako, kot samo ravnanje ene najvišjih predstavnic vladajoče garniture, je zaskrbljiva velika ustrežljivost policije. Ta je očitno zelo dovzetna za zahteve omenjene oblastnice. Tako so na Policijski postaji Ljubljana Šiška Pertinača že vnaprej označili za kršitelja, češ da so “izpolnjeni elementi storitve prekrška”. Gre za prejudiciranje krivde osumljenega, kar je v popolnem nasprotju z načeli pravne države.

Foto: STA

Običajni državljani so v odnosu do nosilcev oblastnih funkcij in drugih pripadnikov centrov moči po naravi stvari šibkejša stran. Zato morajo organi pregona ravnati korektno in nepristransko. To pa v danem primeru nikakor ni tako. Kaže, da so v času Golobove vlade bolj kot kadar koli prej v samostojni Sloveniji organi za vzdrževanje reda in varnosti postali osebni servis političnega vrha.

Dr. Matevž Tomšič