Najvišji vrhovi slovenskih pokrajin: od Triglava do Sotinskega brega

Slovenija je ena redkih držav, kjer skoraj vsak del države gleda proti svoji gori. Od nežno valovitih gričev Prekmurja do kamnitih sten Triglava, vsaka regija ima svoj najvišji vrh, ki nosi del lokalne identitete. Čeprav so razlike v nadmorski višini ogromne, je v vseh nekaj skupnega – občutek pripadnosti pokrajini, v kateri so se ljudje rodili, živeli in jo zrasli skupaj z njenimi gorami.

Gore, ki povezujejo Slovenijo

Najvišji vrhovi slovenskih regij niso le geografske točke. So simboli domačij, razgledne točke, romarske poti in prostori, kamor se ljudje vračajo znova in znova. Nekatere gore, kot sta Triglav in Grintovec, poznajo pohodniki z vsega sveta, druge, kot sta Sotinski breg in Lisca, pa živijo tiho življenje, skrito med vinogradi in sadovnjaki.

V nadaljevanju sledi pregled vseh najvišjih vrhov po statističnih regijah Slovenije, s kratko zgodbo vsakega izmed njih.

Triglav, Foto: Sébastien Goldberg / Unsplash

Pomurska regija – Sotinski breg (418 m)

Najsevernejša slovenska regija je znana po vinogradih, ravnicah in gričih, ne po visokih gorah. A tudi Pomurje ima svoj najvišji vrh – Sotinski breg, imenovan tudi Kugla, ki s 418 metri kraljuje nad vasjo Sotina v občini Rogašovci.

Z vrha se vidi daleč naokrog – v Avstrijo, Madžarsko in čez valovite prekmurske griče. Na njem stoji razgledni stolp, ki je priljubljena točka izletnikov in kolesarjev. V bližini so tudi termalna kopališča, vinske ceste in številne kmetije, ki obiskovalcem ponujajo domačo hrano in bučno olje.

Podravska regija – Boč (978 m)

Boč, imenovan tudi »štajerski Triglav«, se dviga nad Poljčanami in predstavlja ponos osrednje Štajerske. Gre za gozdnato pogorje, ki ga krasijo naravne znamenitosti, kot sta Bočov pragozd in rastlina velikonočnica, ki je zaščitena kot naravna redkost.

Na vrhu Boča stoji razgledni stolp in vojaški oddajnik, ki je vidna točka daleč naokoli. Z njega se ob jasnih dneh vidi vse do Pohorja, Haloz in celo do Donačke gore, ki jo mnogi zamenjujejo za najvišji štajerski vrh.

Koroška regija – Peca (2.125 m)

Koroška pokrajina ima goro, ki ni le najvišja v regiji, temveč tudi močno zasidrana v ljudski pripovedi. Peca je gora, v kateri po legendi spi kralj Matjaž. Najvišji vrh se imenuje Kordeževa glava, dosegljiv pa je iz Mežice ali iz avstrijske strani.

S svojimi gozdovi, planinami in podzemnimi rudniki, kjer danes vodijo turistične oglede, je Peca simbol gorske Koroške. S planine pod vrhom se vidi celotna dolina Meže, Dravograd in del Karavank.

Savinjska regija – Ojstrica (2.350 m)

Med vsemi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp je Ojstrica eden najbolj prepoznavnih. Njena značilna piramidasta oblika se dviga nad Logarsko dolino in velja za najlepšo kuliso, kar jih Slovenija premore.

Vzpon nanjo je zahteven, a vsak korak poplača razgled na Planjavo, Raduho in dolino Savinje. Ojstrica je bila od nekdaj meja med gorskimi pašniki in dolinsko travnato Slovenijo, danes pa je priljubljena med gorniki, ki iščejo kombinacijo razgleda in tišine.

Zasavska regija – Kum (1.220 m)

Zasavje je rudarska pokrajina, vendar ima tudi svoj Triglav – Kum, najvišji vrh med Savo in Mirno. Na vrhu stoji cerkev svete Neže in planinski dom, kjer se pogosto zberejo pohodniki iz vseh treh zasavskih občin.

Kum ima v Zasavju skoraj mitološki pomen. Z njega se razteza razgled na Posavsko hribovje, Dolenjsko, ob jasnem vremenu pa celo na Triglav. Obsežni travniki in oddajnik na vrhu mu dajejo značilen videz, ki ga domačini hitro prepoznajo.

Posavska regija – Veliki Javornik (Bohor) (1.021 m)

Posavska regija ima več znanih vrhov, a najvišji med njimi je Veliki Javornik, najvišja točka Bohorja. Leži med Senovim in Planino pri Sevnici, njegova pobočja pa prekrivajo gozdovi, po katerih vodijo številne planinske poti.

Bohor je značilen hriboviti svet s številnimi potočki in slapovi. Eden najbolj znanih je slap Bojanca. Kljub svoji višini je to prijazna gora, kamor domačini radi zahajajo na sprehode ali nabirat gobe. Pogled z razglednih točk razkrije vinograde, ki se spuščajo proti Savi.

Jugovzhodna Slovenija – Trdinov vrh (1.178 m)

Trdinov vrh, najvišji vrh Gorjancev, leži na meji s Hrvaško in nosi ime po pisatelju Janezu Trdini. Ob njem stoji cerkev sv. Ilije in vojaški objekt iz časa Jugoslavije.

Vrh ponuja razgled proti Dolenjski in Slavoniji. Gorjanci so zaraščeni z gozdovi, v katerih rastejo redke rastline in izvira več kraških studencev. Med domačini velja Trdinov vrh za sveto goro Dolenjske, kjer se srečujeta slovenski in hrvaški svet.

Osrednjeslovenska regija – Grintovec (2.558 m)

Grintovec je mogočni kralj Kamniško-Savinjskih Alp in najvišji vrh osrednje Slovenije. Nahaja se nad Kamniško Bistrico in velja za eno najbolj zahtevnih gorskih tur pri nas.

Z vrha se vidi Triglav, Storžič, Krvavec in Ljubljanska kotlina. Grintovec je gora z značajem, ki zahteva spoštovanje, hkrati pa je priljubljena med gorskimi tekači, saj vsako leto prirejajo tek iz doline na vrh.

Gorenjska regija – Triglav (2.864 m)

Ni gora, ki bi imela v slovenski zavesti večji pomen kot Triglav. Simbol narodne enotnosti, upodobljen na zastavi in kovancih, je več kot le gora. Je cilj vsakega Slovenca, ki se rad poda v naravo.

Poti na Triglav vodijo iz doline Vrata, iz Bohinja in iz doline Zadnjice. Na vrhu stoji Aljažev stolp, ki je postal kulturni simbol. Triglav je del Julijskih Alp, najstarejšega slovenskega narodnega parka, in vsako leto privablja tisoče obiskovalcev.

Vrhovi slovenskih pokrajin

Primorsko-notranjska regija – Snežnik (1.796 m)

Snežnik je najvišji vrh Slovenije zunaj Alp. Njegovo ime izvira iz pogostega snega, ki se na njem zadrži še dolgo v pomlad. Gora se dviga nad Loško dolino in Cerkniškim jezerom.

Na vrhu stoji kamnita piramida in vpisna skrinjica, ob lepem vremenu pa se vidi Jadransko morje. Snežnik je poseben tudi zato, ker je prekrit z gostimi bukovimi gozdovi in ker v njegovi bližini stoji znani grad Snežnik, ena najlepših graščin v Sloveniji.

Goriška regija – Krn (2.244 m)

Krn se dviga nad dolino Soče in je eden najbolj slikovitih vrhov Julijskih Alp. Na njegovih pobočjih je potekala soška fronta, zato gora ni le naravni, temveč tudi zgodovinski simbol.

Vzpon nanj vodi mimo planine Kuhinja in planine Duplje, z vrha pa se razprostira pogled na Jadran in Dolomite. Krn je tudi izhodišče za številne gorske ture v Krnsko pogorje, kjer so še danes vidni ostanki starih vojaških poti.

Obalno-kraška regija – Slavnik (1.028 m)

Najvišji vrh Slovenske Istre je Slavnik, ki se dviga nad vasjo Podgorje v občini Koper. Z vrha se vidi vse: Tržaški zaliv, Julijske Alpe, Snežnik in otoke Kvarnerja.

Na vrhu stoji Tumova koča, poimenovana po botaniku Albertu Tumi, ki je raziskoval istrsko floro. Slavnik je priljubljen med pohodniki, ki iščejo sredozemsko sonce in pogled na morje brez gneče.

Lisca

Slovenija v malem

Če bi vse te vrhove povezali na zemljevidu, bi dobili presenetljivo sliko – Slovenija ima kljub svoji majhnosti izjemno raznolik relief. Od 418 metrov visokega Sotinskega brega do 2.864 metrov visokega Triglava se razteza svet, kjer se v nekaj urah vožnje zamenjajo griči, planote in alpske stene.

Vsaka regija ima svojo goro, ki jo ljudje čutijo kot del svojega sveta. Triglav, Grintovec in Ojstrica simbolizirajo alpsko moč. Snežnik, Krn in Slavnik spominjajo na morje in mediteranski zrak. Kum, Lisca in Trdinov vrh pripovedujejo zgodbe o podeželju, o ljudeh, ki so živeli ob robu hribov in pod nebom, ki se hitro menja.

Najvišji vrhovi so ogledalo Slovenije

Gore povezujejo Slovenijo bolj kot ceste ali reke. Vsaka nosi svojo zgodbo – o ljudeh, o mejah, o naravi. V njih je nekaj več kot le kamen in trava. So kraji, kjer se prepletajo pokrajine in značaji.

Morda prav zato Slovenci radi hodimo v hribe. Ne zaradi višine, ampak zaradi občutka, da smo tam, kjer se stikata zemlja in nebo. In kjer se vse regije Slovenije srečajo v enem pogledu – pogledu, ki s Triglava seže do Sotinskega brega.

Objava Najvišji vrhovi slovenskih pokrajin: od Triglava do Sotinskega brega se je pojavila na Vse za moj dan.