Največji izzivi sodobnega čebelarstva

Minuli vikend je v organizaciji Združenja za nutricionizem in dietetiko »S hrano do zdravja« (BiH), Tehnološke fakultete Univerze v Tuzli (BiH), Živilske fakultete Univerze Josipa Jurja Strossmayerja v Osijeku (Hr), Fakultete za turizem in ruralni razvoj Univerze Josipa Jurja Strossmayerja v Osijeku (Hr) in soorganizatorjev potekal 9. mednarodni kongres o čebelarstvu in čebeljih pridelkih. Akademski dogodek so podprli Vlada Kantona Sarajevo, Ministrstvo za gospodarstvo (BiH), Vlada TK, Ministrstvo za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo (BiH) in drugi.

V vlogi koordinatorke Mreže API vrtcev in šol APIS RETIS se ga je udeležila tudi podpredsednica Čebelarskega društva Kočevje in apiterapevtka Nina Ilič iz Kočevja, ki je na kongresu predstavila prispevek Apiterapija za otroke – krepitev imunskega sistema.

Letošnja osrednja nit dogodka so bili največji izzivi, s katerimi se soočata čebelarstvo in apiterapija: podnebne spremembe in njihove posledice (zdravstvene težave in lakota čebel, manj čebeljih pridelkov, kvaliteta) ponarejeni čebelji pridelki in opuščanje čebelarstva (predvsem med mladimi). »Glede slednjega sem kot članica Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije in predsednica Komisije za podmladek Čebelarske zveze Slovenije takoj zastrigla z ušesi,« pove Nina Ilič, »saj je bilo na več mestih poudarjeno, da čebelarski krogi veliko vrednost pripisujejo čebelarskemu podmladku in rešitvam, ki jih skrb za čebelarski podmladek obeta.« Nina Ilič je namreč vpeta prav v delo s podmladkom – vse od najmlajših pa tja do konca srednje šole.

Okrogla miza

»Ob misli na prihodnost čebelarstva in apiterapije ne bo dovolj zgolj varovanje biotske pestrosti in čebel, temveč bo za skupno dobro in trajnostne rešitve potrebno tudi okrepiti in nadgraditi medsebojno sodelovanje in povezovanje. Perspektivne ideje je potrebno podpreti večnivojsko in na način, ki predstavlja možnost preživetja posameznikom, ki jih prinašajo,« nadalje obrazloži Nina Ilič. Nove rešitve se ustvarjajo z novimi, drugačnimi pogledi in inovativnimi programi na področju dela z mladimi, zato so za perspektivno prihodnost potrebni mladi, ki si drznejo zastavljati tudi težka vprašanja, ki vidijo onkraj ustaljenih poti, saj slednje v spremenjenih razmerah običajno ne služijo več tako učinkovito.

»Veseliti se je potrebno kreativnih umov, ki si upajo podvomiti v besede na mestih, kjer vedno znova niso skladne z dejanji. Izražen dvom v ustaljeno prakso vsebuje slutnjo novih rešitev, zato ne sme biti kaznovan z odvzemanjem priložnosti ali biti kako drugače utišan,« še pove Iličeva.

Čebelarstvo (tudi) zaradi podnebnih sprememb vse bolj zahteva celega človeka, kar večina mladih, zaposlenih ljudi, z družinskimi obveznostmi, ne zmore. Da bi se posameznik bolj angažiral v čebelarstvo, za realizacijo svojih programov in vizij potrebuje podporo ožje in širše čebelarske skupnosti in javne uprave ter dohodke, ki omogočajo dostojno preživetje njemu in njegovi družini.

Dvorana je bila polna.

O pomembnosti sodelovanja in skupnega nastopa čebelarjev iz različnih držav je po pooblastilu predsednika Evropske čebelarske zveze Boštjana Noča (Slovenija) na 9. kongresu o čebelarstvu in čebeljih pridelkih spregovoril podpredsednik Evropske čebelarske zveze Rodoljub Živadinović (Srbija), ki je zbrane pozval, da je skupne cilje moč doseči zgolj v združenem in enotnem nastopu.

Vrhunski strokovnjaki, ki so vsebinsko obarvali dogodek, so bili iz vrst ekonomistov, veterinarjev, zdravnikov, apiterapevtov, čebelarjev, farmacevtov, nutricionistov, idr. Vsa predavanja so bila več kot odlična, konstruktivna, znanja praktično uporabna in zanimiva. Program na omenjenem mednarodnem kongresu v Sarajevu je sicer sestavljalo več sekcij: splošne teme, apiterapija, bolezni čebel in tehnologija čebelarjenja, standardizacija in kvaliteta čebeljih pridelkov, okrogla miza s predsedniki čebelarskih zvez in društev, posterske predstavitve ter promocija dveh knjig, Apipedagogika & apiterapija za otroke avtorice Nine Ilič iz Kočevja in Moje pčele moji snovi urednice in avtorice Gordane Hegić (predsednica Hrvaškega apiterapevtskega društva).

Akademski dogodek je bil medijsko podprt, s svojo udeležbo pa ga je počastil tudi spoštovani veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini gospod Damjan Sedar, ki je v pogovorih Apipedagogiki priznal velik potencial.