Najnižja pokojninska osnova 2026: zakaj je lahko vaša pokojnina precej nižja?

Najnižja pokojninska osnova je eden najpomembnejših podatkov pri izračunu pokojnine, vendar jo veliko ljudi napačno razume. Če najnižja pokojninska osnova v letu 2026 znaša 1.289,78 evra, to namreč ne pomeni, da bo upokojenec toliko tudi prejel na račun. Končni znesek je lahko precej nižji, saj je odvisen predvsem od pokojninske dobe in odmernega odstotka.

Koliko znaša najnižja pokojninska osnova v letu 2026?

Najnižja pokojninska osnova se skozi leto lahko spremeni zaradi uskladitev. Za pokojnine, uveljavljene v letu 2026, je od 1. januarja do 28. februarja znašala 1.277,01 evra, od 1. marca 2026 pa znaša 1.289,78 evra.

To je pomemben znesek predvsem za ljudi, katerih izračunana pokojninska osnova na podlagi njihovih preteklih plač oziroma zavarovalnih osnov ne doseže zakonsko določene najnižje pokojninske osnove.

Najnižja pokojninska osnova tako deluje kot varovalka. Če bi bila pokojninska osnova posameznika prenizka, se lahko pokojnina pod zakonskimi pogoji odmeri od določene najnižje osnove.

A tu nastane najpogostejša zmota: 1.289,78 evra ni pokojnina.

Gre šele za osnovo, na katero se uporabi ustrezen odmerni odstotek.

Najnižja pokojninska osnova je osnova za izračun pokojnine in ne pomeni zneska, ki ga upokojenec prejme na račun.

Kako se iz najnižje pokojninske osnove izračuna pokojnina?

Višina starostne pokojnine je odvisna predvsem od dveh stvari: višine pokojninske osnove in dolžine dopolnjene pokojninske dobe.

Za osebo, ki se starostno upokoji v letih 2026 ali 2027, znaša odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto se odstotek poveča za 1,36 odstotne točke. Če gre za najmanj šest dodatnih mesecev, se prizna 0,68 odstotne točke. Pri 40 letih pokojninske dobe tako osnovni odmerni odstotek znaša 63,5 odstotka.

Zato nekdo, ki vidi podatek, da najnižja pokojninska osnova znaša skoraj 1.300 evrov, ne sme pričakovati skoraj 1.300 evrov pokojnine.

Konkretni izračuni: koliko pomeni 1.289,78 evra?

Če kot osnovo uporabimo aktualnih 1.289,78 evra, lahko naredimo preprost informativni izračun.

Pokojninska dobaOdmerni odstotekInformativni izračun

15 let	29,5 %	približno 380,49 €
20 let	36,3 %	približno 468,19 €
25 let	43,1 %	približno 555,90 €
30 let	49,9 %	približno 643,60 €
35 let	56,7 %	približno 731,31 €
40 let	63,5 %	približno 819,01 €

Tabela zelo jasno pokaže, zakaj najnižja pokojninska osnova ni enaka pokojnini.

Pri 30 letih pokojninske dobe bi goli matematični izračun iz te osnove znašal približno 643,60 evra, pri 35 letih približno 731,31 evra, pri 40 letih pa približno 819,01 evra.

Gre za poenostavljene informativne izračune. Dejanska odločba ZPIZ je lahko drugačna zaradi posebnosti posameznega zavarovanca, dodatnih odmernih odstotkov, vrste pokojnine in drugih zakonskih pravil.

Višina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove, pokojninske dobe in odmernega odstotka.

Kaj pa človek s samo 15 leti zavarovalne dobe?

Tu postane sistem še nekoliko bolj zanimiv.

Če bi na najnižjo pokojninsko osnovo 1.289,78 evra uporabili 29,5-odstotni odmerni odstotek, bi dobili približno 380,49 evra.

Vendar je treba ločiti takšen matematični izračun od zakonsko določene najnižje pokojnine.

Od 1. marca 2026 znaša najnižja pokojnina po podatkih ZPIZ 386,93 evra. V prvih dveh mesecih leta je znašala 383,10 evra.

Najnižja pokojnina se torej ne sme zamenjevati z najnižjo pokojninsko osnovo.

Najnižja pokojninska osnova in najnižja pokojnina nista isto

Razlika je preprosta, čeprav izraza zvenita zelo podobno.

Najnižja pokojninska osnova je trenutno 1.289,78 evra in predstavlja osnovo za odmero pokojnine.

Najnižja pokojnina pa je dejanski zakonsko določen najnižji znesek pokojnine za upravičence, za katere velja ta določba, in od 1. marca 2026 znaša 386,93 evra.

To je pomembna razlika, predvsem kadar ljudje primerjajo podatke na spletu in se sprašujejo, zakaj je njihova pokojnina bistveno nižja od objavljene najnižje pokojninske osnove.

Pred upokojitvijo je smiselno preveriti podatke o pokojninski dobi in osnovah, ki vplivajo na končni izračun pokojnine.

Kaj pa zagotovljena pokojnina 826,15 evra?

Poleg obeh omenjenih pojmov obstaja še zagotovljena pokojnina.

Po izredni enoodstotni uskladitvi od 1. marca 2026 zagotovljena pokojnina znaša 826,15 evra.

Toda tudi tega zneska ne prejme avtomatično vsak upokojenec.

Pravica je vezana na izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev glede pokojninske dobe. Pri starostni pokojnini je bistveno, ali je oseba dopolnila pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. V prehodnem sistemu leta 2026 je pomemben predvsem pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Zato ni pravilno sklepati, da mora vsak upokojenec prejemati najmanj 826,15 evra.

Informativni izračun lahko pomaga pri oceni prihodnje pokojnine, končni znesek pa določi ZPIZ.

Zanimiva primerjava pri 40 letih

Najnižja pokojninska osnova razkrije zanimiv položaj pri osebi s 40 leti pokojninske dobe.

Če uporabimo osnovni odmerni odstotek 63,5 odstotka:

1.289,78 € × 63,5 % = približno 819,01 €

Zagotovljena pokojnina pa od marca znaša 826,15 evra.

Če oseba izpolnjuje vse pogoje za zagotovljeno pokojnino, ji prav ta institut zagotavlja najmanj zakonsko določeni zagotovljeni znesek.

Razlika med matematičnim izračunom in zagotovljenim zneskom je v tem primeru nekaj več kot sedem evrov na mesec.

Višina pokojnine pomembno vpliva na finančno varnost in kakovost življenja po upokojitvi.

Zakaj lahko dva človeka z enako delovno dobo dobita različno pokojnino?

Pogosto lahko slišimo vprašanje: »Oba sva delala 40 let, zakaj ima on višjo pokojnino?«

Razlog je v tem, da sama dolžina pokojninske dobe ni edini dejavnik.

Pomembna je tudi višina pokojninske osnove. Pri izračunu se v letu 2026 praviloma upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Človek, ki je skozi kariero prejemal višje plače oziroma imel višje zavarovalne osnove, ima zato praviloma tudi višjo pokojninsko osnovo.

Če je izračunana osnova zelo nizka, pa postane pomembna najnižja pokojninska osnova.

Pokojnina je lahko višja tudi zaradi dodatnih odstotkov

Osnovna tabela zato ni primerna za popolnoma natančen osebni izračun.

Od leta 2026 lahko na odmerni odstotek vplivajo tudi nekatere dodatne okoliščine. Dodaten odmerni odstotek za posameznega otroka znaša 1,6 odstotne točke, spremenjena pravila pa omogočajo tudi dodatno vrednotenje zaradi obveznega služenja vojaškega roka.

Pomembno je tudi nadaljnje delo po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Po pravilih, ki veljajo od leta 2026, se lahko dodatna doba vrednoti ugodneje.

Zato končnega zneska svoje bodoče pokojnine ni dobro računati samo tako, da najnižjo pokojninsko osnovo pomnožimo z enim odstotkom.

Podatke o pokojninski dobi in pričakovani pokojnini je mogoče preverjati tudi prek elektronskih storitev.

Najnižja pokojninska osnova je pomembna predvsem pri nizkih osnovah

Največji pomen ima ta institut za ljudi, katerih plače oziroma zavarovalne osnove so bile skozi kariero nizke.

Če bi se pokojnina odmerjala samo od njihove individualno izračunane osnove, bi bil rezultat lahko še nižji.

Najnižja pokojninska osnova zato predstavlja pomemben element socialne varnosti znotraj pokojninskega sistema, vendar hkrati ne zagotavlja enake pokojnine vsem.

Daljša pokojninska doba še vedno pomeni višji odmerni odstotek.

Koliko let potrebujete za starostno pokojnino v letu 2026?

Za leto 2026 veljata dva osnovna načina izpolnitve pogojev. Zavarovanec lahko pridobi pravico do starostne pokojnine pri 65 letih starosti in najmanj 15 letih zavarovalne dobe ali pri 60 letih in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa.

To je pomembno tudi pri razumevanju zagotovljene pokojnine, saj 15 let zavarovalne dobe in 40 let pokojninske dobe nikakor ne prinašata enakega položaja.

Najnižja pokojninska osnova v letu 2026 je pomembna pri odmeri pokojnin oseb z nizkimi pokojninskimi osnovami.

Najpogostejša napaka: »Moja osnova je 1.289 evrov, to bo moja pokojnina«

To je najpomembnejša zmota, ki jo je treba odpraviti.

Če nekdo izve, da je najnižja pokojninska osnova 1.289,78 evra, ta podatek sam po sebi ne pove, koliko bo dobil na račun.

Najprej se določi osnova, nato se uporabi odmerni odstotek, upoštevajo se pokojninska doba, morebitna dodatna vrednotenja in druge posebnosti. Na koncu lahko pridejo v poštev še določbe o najnižji oziroma zagotovljeni pokojnini.

Zato imajo lahko ljudje z navidezno podobno delovno zgodovino različne končne zneske.

Pravočasno načrtovanje prihodkov po upokojitvi lahko pomaga pri lažjem prilagajanju na življenje s pokojnino.

Kaj si je vredno zapomniti?

Najnižja pokojninska osnova v letu 2026 od 1. marca znaša 1.289,78 evra, vendar to ni minimalni mesečni znesek, ki ga bo vsak upokojenec dobil na račun.

Pri 40 letih pokojninske dobe osnovni odmerni odstotek znaša 63,5 odstotka, kar ob uporabi najnižje pokojninske osnove pomeni približno 819,01 evra. Za upravičence do zagotovljene pokojnine pa ta od 1. marca 2026 znaša 826,15 evra.

Pri krajših obdobjih je izračun bistveno nižji, zato je pri načrtovanju upokojitve poleg plač oziroma zavarovalnih osnov izjemno pomembna tudi dopolnjena pokojninska doba.

Kdor se približuje upokojitvi, naj zato ne sklepa o svoji bodoči pokojnini samo na podlagi objavljene najnižje pokojninske osnove. Za natančnejšo oceno je treba upoštevati celotno zavarovalno zgodovino in podatke, ki jih pri odmeri uporablja ZPIZ.

<p>The post Najnižja pokojninska osnova 2026: zakaj je lahko vaša pokojnina precej nižja? first appeared on NaDlani.si.</p>