Več kot 100.000 tujcev izgublja pravico glasovanja na lokalnih volitvah – a le, če nimajo slovenskega državljanstva ali državljanstva druge članice EU

V Sloveniji je danes začela veljati pomembna sprememba volilne zakonodaje. Državljani tretjih držav, ki nimajo slovenskega ali drugega državljanstva EU, na letošnjih lokalnih volitvah ne bodo več mogli glasovati, četudi imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje. Gre za pravico, ki so jo tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji imeli vse od leta 2002.

Z današnjim dnem, 2. septembra 2026, je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki bistveno spreminja krog upravičencev do glasovanja na lokalnih volitvah. Novela črta določbo, po kateri so lahko člane občinskega sveta in posledično župana volili tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.

To pomeni, da denimo državljan Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Kosova, Nepala ali Filipinov, ki že več let živi v Sloveniji in ima tukaj stalno prebivališče, od letošnjih lokalnih volitev dalje samo zaradi stalnega prebivališča ne bo več imel pravice glasovati. Če ima takšna oseba tudi slovensko državljanstvo ali državljanstvo druge članice Evropske unije, sprememba zanjo seveda ne velja.

Sprememba bo veljala že novembra

Čeprav je zakon začel veljati danes, je pomembna njegova prehodna določba. Spremenjeni 5. člen se bo prvič uporabil na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona. To bodo letošnje lokalne volitve, ki bodo 15. novembra 2026.

Do zdaj je zakon določal, da imajo pravico voliti člane občinskega sveta tudi polnoletni tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Te pravice niso imeli na državnozborskih ali predsedniških volitvah.

Prav tako je pomembno, da državljani tretjih držav že doslej niso imeli enakega položaja kot slovenski državljani. Imeli so aktivno volilno pravico, torej pravico glasovati, ne pa tudi pasivne volilne pravice oziroma pravice kandidirati za člana občinskega sveta.

Sprememba zadeva več kot 100.000 ljudi

Po podatkih, objavljenih pred sprejetjem novele, je bilo v Sloveniji 103.863 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem, ki bi lahko ob izpolnjevanju drugih pogojev sodelovali na letošnjih lokalnih volitvah.

Največ jih živi v Mestni občini Ljubljana, kjer je bilo takšnih prebivalcev 21.942, sledijo Maribor z 9.031, Celje s 4.055, Koper s,3.857, Kranj s 3.778 in Velenje s 3.022. Volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem je bila v slovenski zakon uvedena že leta 2002, zato gre za ukinitev ureditve, ki je veljala približno 24 let.

Zakon sprejet s 47 glasovi za

Državni zbor je spremembe sprejel 15. junija s 47 glasovi za in 32 proti. Novelo so predlagali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice, podprli pa so jo tudi Demokrati. Proti so glasovali poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne.

Zagovorniki spremembe so med drugim opozarjali na močno povečanje števila tujcev v Sloveniji in na problem fiktivnih prijav prebivališča. Poudarjali so tudi, da Ustava volilno pravico zagotavlja državljanom Republike Slovenije, medtem ko lahko zakon posebej določi, pod katerimi pogoji jo lahko uresničujejo tujci.

Nasprotniki so po drugi strani opozarjali, da gre za odvzem že pridobljene politične pravice ljudem, ki v Sloveniji stalno živijo, delajo in plačujejo davke, mnenja so seveda deljena.

Referendum odpovedan tik pred začetkom zbiranja podpisov

Uveljavitev zakona je bila nekaj časa negotova zaradi pobude za zakonodajni referendum. Pobudniki so junija vložili 5.295 podpisov, za razpis referenduma pa bi morali med 1. septembrom in 5. oktobrom zbrati 40.000 overjenih podpisov.

Toda dan pred začetkom zbiranja podpisov so pobudo umaknili. Zakon je bil zato 1. septembra objavljen in je naslednji dan začel veljati. Opozicija je zdaj napovedala zahtevo za ustavno presojo in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona. Če bi ustavno sodišče izvajanje novele pravočasno zadržalo, bi se lahko položaj pred novembrskimi volitvami še spremenil.

Kaj pa druge države Evropske unije?

Slovenija z novo ureditvijo ni evropska posebnost. Pravila za državljane tretjih držav namreč niso enotno določena na ravni EU. Evropsko pravo zagotavlja pravico do glasovanja na lokalnih volitvah državljanom drugih držav članic EU, vprašanje glasovanja državljanov držav zunaj EU pa je prepuščeno posamezni državi.

Pregled Evropskega parlamenta iz leta 2026 je pred slovensko spremembo navajal 14 držav članic, v katerih lahko državljani tretjih držav pod določenimi pogoji glasujejo na lokalnih volitvah, ter 13 držav, kjer te pravice nimajo.

Med državami brez te pravice so denimo Avstrija, Hrvaška, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Grčija, Romunija in Bolgarija.

Nasprotno pa jo pod različnimi pogoji omogočajo denimo Danska, Švedska, Finska, Irska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Slovaška. Španija in Portugalska jo za nekatere državljane tretjih držav omogočata na podlagi vzajemnosti.

Z izstopom Slovenije iz te skupine se je razmerje obrnilo. Večina članic EU tako zdaj državljanom tretjih držav ne zagotavlja splošne pravice glasovanja na lokalnih volitvah. Za državljane drugih članic Evropske unije pa se v Sloveniji ne spreminja nič. Še naprej lahko pod zakonskimi pogoji volijo in kandidirajo na lokalnih volitvah, saj jim to pravico zagotavlja pravo Evropske unije.

P.O.