Najboljši čas za sejanje korenja vas bo presenetil, večina ga zamudi

Korenje je med najbolj priljubljenimi vrtninami na slovenskih vrtovih. Odlično uspeva v zmernem podnebju, ne zahteva veliko nege in je zaradi hranilne vrednosti zaželeno na krožnikih skozi vse leto. Kljub temu številni vrtičkarji poročajo o slabšem uspehu, neravnih ali tankih korenčkih ter zakasnelem kaljenju. Vzrok je pogosto v napačnem času setve – torej ne v kakovosti semena, temveč v napačnem razumevanju potreb rastline.

Zakaj se korenje na vrtu pogosto ne razvije tako, kot bi si želeli

Korenje ima poseben ritem, ki mu ga narekujejo dnevna svetloba, temperatura tal in vlažnost. Če te pogoje razumemo, lahko izkoristimo dva optimalna časovna okna, ki pa se jima marsikdo nehote izogne. V nadaljevanju podrobneje razkrivamo, zakaj velja korenje sejati prej, kot večina misli, in kako z drugim, manj znanim terminom iztržiti še več pridelka.

Korenje na visoki gredi

Zgodnejša setev je pogosto uspešnejša

Zakaj marec ni prehladen za začetek

Marsikdo začne s setvijo korenja šele aprila ali celo maja, kar pomeni, da so kalitev, rast in oblikovanje korena prestavljeni v bolj vroč del sezone. Visoke temperature tal in suh zrak zmanjšujejo kaljivost semen in vplivajo na obliko korena, ki postane krajši in bolj razvejan.

Najboljši rezultati pa se pogosto dosežejo z zgodnjo setvijo – že od sredine marca do začetka aprila, ko so tla dovolj ogreta (nad 5 °C) in vlaga še razporejena iz zimskega taljenja. Takratno setev spodbujajo dolgi dnevi, kar dodatno krepi razvoj rastline.

Če je vrt zaščiten z rastlinjakom ali pokrivkami, lahko s setvijo začnemo še prej – že ob koncu februarja. Pridelki so tako pripravljeni že junija, ko jih lahko izkopljemo in pripravimo prostor za drugo setev.

Premalo znano poletno okno

Julij in začetek avgusta sta neizkoriščena priložnost

Vrtovi so sredi poletja pogosto že polni drugih pridelkov, zato številni pozabijo, da je druga polovica julija in začetek avgusta idealen čas za drugo setev korenja. V tem času so tla topla, poletne nevihte pa pogosto navlažijo zemljo, kar pospeši kalitev.

Jesenska setev ima več prednosti. Temperature so čez dan še vedno visoke, ponoči pa dovolj nizke, da se rast upočasni in ustvari bolj kompakten, sladek in sočen koren. Takšno korenje je odlično za ozimnico. Lahko ga skladiščimo vse do zime, če ga pravilno shranimo v pesek ali vlažno zemljo v hladnem prostoru.

Ključno je pravočasno sejanje, saj potrebuje korenje vsaj 70 do 90 dni do zrelosti. To pomeni, da naj bo zadnji rok za setev okrog 10. avgusta, če želimo pridelek pobirati pred prvim mrazom.

Tla, globina in razmik – vse, kar vpliva na rast

Za razliko od bujnih zelenjadnic, ki potrebujejo hranilno bogata tla, je korenje uspešno tam, kjer so tla lahka, peščena in zračna. Pretirano gnojenje s hlevskim gnojem ali svežim kompostom mu škoduje – povzroča razvejane in deformirane korene.

Pred setvijo zemljo dobro prerahljamo vsaj do 20 cm globoko. Če so tla težka ali ilovnata, lahko dodamo nekaj peska in kompostiranega listja, da izboljšamo strukturo.

Semena sejemo 1 do 1,5 cm globoko, v ravne vrste z razmikom vsaj 25 cm. Po vzniku rastline redčimo, tako da med njimi ostane vsaj 3 do 5 cm prostora. Pregosto posejano korenje ostane tanko in siromašno razvito.

Vlaga in svetloba – manj znani dejavniki pri razvoju

Neenakomerna zaloga vode povzroča razpoke

Korenje potrebuje enakomerno vlažna tla – to pomeni, da se moramo izogibati presuševanju in nato nenadnemu močnemu zalivanju, kar pogosto povzroča razpoke na korenih. V začetni fazi rasti zalivamo nežno in redno, zlasti ob sušnem vremenu.

Kar zadeva svetlobo, korenje obožuje polno sonce, vendar tudi rahla polsen ne predstavlja težave. Za poletno setev je lahko senčenje s pomočjo mreže koristno, saj preprečuje pregrevanje površinske zemlje.

Debelo korenje

Kaj pa korenje v visoki gredi?

Da, a le pod določenimi pogoji

Čeprav marsikdo dvomi v setev korenja v visoko gredo, je to mogoče, če je globina zemlje dovolj velika in če so tla brez ovir, kot so kamenje ali korenine drugih rastlin. Za dober rezultat naj bo plast zemlje vsaj 30 cm globoka, tla pa naj bodo homogena in brez večjih grudic.

Zaradi večje izpostavljenosti soncu je treba pri visokih gredah še posebej paziti na izsuševanje. Priporočljivo je zastiranje s slamo ali travnim mulčem, da ohranimo enakomerno vlago.

Skozi sezono, uporaba in shranjevanje

Od sveže hrustljavosti do bogate ozimnice

Zgodnje poletno korenje je odlično za svežo porabo – zaradi hitrejše rasti ima nežno teksturo in prijeten, rahlo sladkast okus. Poletno-središčno korenje, posejano julija, pa je primerno za ozimnico. Po pobiranju ga lahko spravimo v pesek, lesen zaboj ali kar v zemljo na vrtu, če ga zaščitimo pred zmrzaljo.

Korenje je izjemno vsestransko. Uporablja se za surove prigrizke, juhe, priloge, fermentacijo in sokove. Kulinarična uporaba je skoraj brezmejna, toda ključ do vsega je pravočasen in premišljen začetek.

Kako poskrbeti, da bo korenje imelo dovolj svetlobe in prostora za bujno rast v visoki gredi

Objava Najboljši čas za sejanje korenja vas bo presenetil, večina ga zamudi se je pojavila na Vse za moj dan.