Najbolj severna meja granatnega jabolka – kje je dozorel?

Granatno jabolko velja za eno najstarejših gojenih sadnih vrst na svetu. Njegovi bleščeči plodovi, polni rdečih sočnih semen, so tisočletja simbolizirali zdravje, plodnost in obilje. Doma je v Iranu, Afganistanu in na območjih Sredozemlja, kjer ga milo sonce spremlja skozi vse leto. V zadnjih desetletjih pa se je ta toplotno zahtevna rastlina presenetljivo dobro prilagodila tudi regijam, kjer zime niso več blage. Nekateri pridelovalci so jo posadili daleč proti severu in dosegli, da so plodovi dejansko dozoreli.

Kje se je sončni sadež iz Sredozemlja prebil najbolj proti severu

Zgodba o granatnem jabolku na severu ni le botanična zanimivost, temveč tudi dokaz, kako se s podnebnimi spremembami in novimi tehnikami pridelave meje pridelkov premikajo. Medtem ko je bilo še pred stoletjem nepredstavljivo, da bi v Nemčiji ali na Poljskem obirali to sadje, danes posamezni vrtovi v teh krajih dokazujejo, da z nekaj potrpljenja in pravim pristopom uspe celo tam, kjer so nekoč rasle le jablane in hruške.

Zrelo granatno jabolko

Sredozemski sadež, ki išče novo domovino

Granatno jabolko, latinsko Punica granatum, najbolje uspeva v toplem in suhem okolju. Potrebuje dolgo sezono s temperaturami nad 25 stopinj, da se plodovi razvijejo do polne sočnosti. Kljub temu prenese kratke zmrzali, celo do minus deset, če je zemlja dobro odcedna in korenine zaščitene.

Vinarji in sadjarji so že dolgo opazovali podobnosti med rastjo vinske trte in granatnega jabolka. Tam, kjer uspeva trta, se pogosto najde tudi prostor za ta sredozemski grm. Zato ni naključje, da se je meja njegove pridelave začela premikati prav v vinorodnih območjih – v južni Franciji, severni Italiji, Švici in celo v Avstriji.

V Sloveniji raste granatno jabolko v Istri, na Goriškem in v Vipavski dolini. V toplih letih pa so posamezni ljubiteljski pridelovalci poročali o uspešni vzgoji celo na Dolenjskem in v Posavju. Tam sadež sicer ne dozori vsako leto, a zadnja desetletja prinašajo vse več toplih jeseni, kar omogoča boljši pridelek.

Nemčija – meje, ki se premikajo

Najbolj severni uspehi prihajajo iz Nemčije. V pokrajinah, kjer uspeva vino, predvsem v Porenju in Pfalzu, so posamezni pridelovalci zasadili granatna jabolka na zaščitene lege ob stenah in južnih pobočjih. Čeprav jih večina goji kot okrasne grme, obstajajo primeri, kjer so plodovi dozoreli do užitne stopnje.

V letih z dolgim toplim poletjem so ti sadeži razvili prijeten sladko-kisel okus. Njihova lupina je bila sicer tanjša, barva nekoliko svetlejša kot pri tistih z juga, a semena so bila presenetljivo sočna. Tudi v urbanih vrtovih, denimo v Frankfurtu in Heidelbergu, so ljubiteljski vrtnarji zabeležili uspeh.

Vse kaže, da mejo gojenja v Evropi zdaj predstavlja prav nemški vinorodni pas, kjer mikroklima omogoča rast med jablano in oljko.

Skandinavija in vzhodna Evropa

V Skandinaviji so bila granatna jabolka večkrat posajena kot eksotična zanimivost. Na Švedskem in Danskem so jih gojili v rastlinjakih, kjer so plodovi uspešno dozoreli, na prostem pa so rastline prezeble že po prvi zimi. Podobno velja za Poljsko in Češko, kjer drevesa sicer preživijo mile zime, a redko razvijejo užitne sadeže.

Na vzhodu Evrope so razmere nekoliko bolj obetavne. V Ukrajini, predvsem ob obali Črnega morja, rastlina uspeva že stoletja. Tam so plodovi kakovostni in primerljivi s sredozemskimi. Severneje, denimo v okolici Kijeva, pa je uspeh odvisen od letine. V toplejših letih sadeži dozorijo, v hladnejših ostanejo zeleni in se posušijo.

ZDA in Kanada – premik v hladnejše pasove

Tudi v ZDA so zabeležili poskuse z gojenjem granatnih jabolk v severnih državah. Največ uspehov so dosegli v Kaliforniji, Arizoni in Teksasu, vendar se je rastlina dobro prilagodila tudi delom Virginije in celo Washingtona D.C. V teh območjih sadeži dozorijo, če jesen ostane suha in topla.

V Kanadi rastlina preživi le ob obali Britanske Kolumbije, kjer zimske temperature redko padejo pod ničlo. Plodovi so manjši, a popolnoma užitni. Tam so vrtnarji z mikrokapljičnim zalivanjem in zaščito korenin dokazali, da se meja pridelave pomika vse bolj proti severu.

Znanstveniki potrjujejo spremembe

Raziskave kmetijskih inštitutov kažejo, da so se v zadnjih desetletjih temperature po Evropi zvišale dovolj, da omogočajo rast toplotno zahtevnih rastlin, kot so fige, kaki in granatno jabolko. Največje spremembe beležijo v srednji Evropi, kjer se vegetacijska sezona podaljšuje za približno tri tedne.

Botaniki s Humboldtove univerze v Berlinu so že leta 2019 poročali, da se granatna jabolka v rastlinjakih obnašajo odlično in da bi lahko s selekcijo odpornejših sort dosegli uspeh tudi na prostem. Posebno obetavna je sorta Russian 26, ki prenese mraz do minus 15 stopinj in v toplejših poletjih rodi užitne plodove.

Takšne sorte so nastale v Rusiji, kjer so jih križali z bolj odpornimi genetskimi linijami iz Kavkaza. Prav tam, na meji med Evropo in Azijo, so našli prve divje rastline, ki prenesejo snežno zimo.

Slovenski poskusi in izkušnje

Tudi pri nas se zanimanje za granatno jabolko povečuje. Vrtnarji v Primorju in na Goriškem že dolgo gojijo več sort, med njimi Wonderful, Acco in Parfianka. V zadnjih letih pa so posamezniki posadili grme tudi v notranjosti države.

V okolici Novega mesta, Krškega in celo Celja so zabeležili uspešne primere, kjer so plodovi dosegli zrelost. V hladnejših krajih so rastline zaščitili z agrokopreno in zastirko iz slame. V toplejših letih, kot je bilo leto 2022, so sadeži dozoreli že konec oktobra in bili prijetnega okusa.

V Sloveniji sicer še ni komercialne pridelave granatnega jabolka, a strokovnjaki menijo, da bi se to lahko spremenilo, če se bo trend milejših zim nadaljeval.

Granatno jabolko

Kaj potrebuje granatno jabolko za uspeh?

Lega in toplota

Najpomembnejši dejavnik je lega. Rastlina potrebuje veliko sonca in zaščito pred vetrom. Najbolje uspeva ob južnih stenah, kjer se toplota zadržuje tudi ponoči.

Tla in zalivanje

Zemlja mora biti rahla in dobro odcedna. Granatno jabolko ne mara stoječe vode, zato je potrebno paziti na drenažo. V poletnih mesecih mu koristi redno zalivanje, zlasti v času oblikovanja plodov.

Obrezovanje in zimska zaščita

Vsako pomlad je priporočljivo obrezati stare poganjke, da rastlina ohranja obliko grma. V hladnejših območjih se priporočata pokrivanje koreninske grude in zaščita debla z juto. Mlajše rastline so občutljivejše na mraz, odrasli grmi pa prenesejo krajše zmrzali brez težav.

Okus severnega sadeža

Plodovi, ki zorijo na severnih območjih, imajo pogosto bolj izrazito kislost in manj sladkorjev kot tisti z juga. To pa ne pomeni, da so manj okusni. Prav nasprotno – mnogi jih opisujejo kot osvežujoče in aromatične. Njihova svetlejša barva in tanjša lupina spominjata na zgodnje poletne sorte.

V Nemčiji in Avstriji so jih uporabljali predvsem za pripravo sokov in marmelad, saj se z njihovo kislino odlično uravnoteži sladkost. Nekateri vrtnarji jih sušijo, drugi jih uporabljajo za domače likerje.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Granatno jabolko se hitro širi po Evropi in vse kaže, da bo v nekaj desetletjih postalo stalnica tudi severno od Alp. Sodobne metode gojenja, kot so mikroklimatske ograje, toplotni mulči in selekcija sort, bodo omogočile pridelavo tudi tam, kjer je bilo to nekoč nepredstavljivo.

Zanimanje za ta sadež raste tudi zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. Bogat je z antioksidanti, vitamini in polifenoli, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja srca. Prav zato se vse več ljudi odloča, da bo poskusilo z vzgojo na domačem vrtu, čeprav le iz radovednosti.

Granatno jabolko se tako počasi seli iz orientalskih pravljic v evropske vrtove, kjer z vsako sezono dokazuje, da je narava prilagodljivejša, kot smo mislili.

Granatno jabolko je simbol sprememb

Rastlina, ki je nekoč simbolizirala jug, danes uspeva v krajih, kjer bi jo le redkokdo pričakoval. Njena pot proti severu je prispodoba sprememb, ki se dogajajo v naravi in v nas samih. Tako kot se sadež uči preživeti v hladnejšem svetu, se tudi človek uči prilagajanja novim razmeram, iskanja topline tam, kjer je prej ni bilo.

Granatno jabolko v nemškem vinogradu ali slovenskem sadovnjaku ni le zanimivost, temveč opomnik, da se meje narave premikajo počasi, a vztrajno. Morda bo že naslednja generacija poznala njegove sadeže kot nekaj povsem običajnega tudi v osrednji Evropi.

Nova podnebna realnost v slovenskih sadovnjakih – kaki, asimina, granatno jabolko

Granatno jabolko na vrtu: kdaj je trenutek, ko sadež doseže svojo popolno zrelost?

Granatno jabolko: skrivnostno sadje, ki razkrije svoj zaklad šele po potrpežljivosti

Objava Najbolj severna meja granatnega jabolka – kje je dozorel? se je pojavila na Vse za moj dan.