Najbolj občutljive sadne sorte za pozebo in kako se ubraniti pred izgubo letine

Pozeba v Sloveniji? Ja, se dogaja. Nizke zimske temperature lahko v naših sadnih vrtovih povzročijo nemalo škode. Propad posameznih delov rastlin ali celo celotne rastline, zmanjšan pridelek ali celo popoln izpad pridelka – vse to so posledice hudih zimskih pogojev, ki jih prinašajo nizke temperature.

Marsikateri sadjar je po blagi jeseni v prepričanju, da bo sadno drevje uspešno prestalo zimsko preizkušnjo, a pogosto je prav nepredvidljiv prehod iz toplega v hladno obdobje tisti, ki povzroči največ škode. Nekatere sadne vrste so na pozebo bistveno bolj občutljive kot druge, pri čemer odločilno vlogo igra tako njihovo poreklo kot tudi fenološka faza, v kateri se nahajajo.

Marelice cvetijo v sadovnjaku

Pozeba in sadne vrste, ki jih mraz najhitreje prizadene

Najbolj občutljive na nizke temperature so sadne vrste, ki izvirajo iz toplih krajev. Njihova rast in razvoj sta prilagojena na milo podnebje, zato jih nenadne temperature pod lediščem močno prizadenejo.

Pozeba najbolj prizadene najbolj občutljive sorte, med njimi je zgodaj cvetoči mandelj, ki v primeru prezgodnjega odpiranja cvetov pogosto utrpi veliko škode. Sledijo mu marelice, breskve, aktinidije, češnje, slive, kaki, hruške in celo jablane, pri katerih je razlika v občutljivosti odvisna tudi od sorte in podlage, na kateri so cepljene.

Na drugi strani pa so sadne vrste, kot je večina jagodičevja, bistveno bolj prilagojene nizkim temperaturam in navadno uspejo preživeti tudi najbolj ostre zime brez večjih posledic.

Marelice

Kaj odloča o tem, ali bo drevo preživelo zimo?

Na preživetje sadnih dreves v zimskem obdobju vpliva več dejavnikov.

1. Zrelost rodnega lesa: Jeseni, ko so pogoji ugodni, rodni les in poganjki bolje dozorijo, kar poveča odpornost na nizke temperature. Rastline, ki so v jesen vstopile z nezrelimi tkivi, so bistveno bolj občutljive na pozebo.
2. Lega nasada: Sadovnjaki, postavljeni na izpostavljenih in vetrovnih legah, so bolj podvrženi zimski pozebi kot tisti, ki so zaščiteni pred neposrednim vplivom vetra.
3. Kritične temperature za posamezne vrste:
   • Kaki, fige, kivi, marelice, mandeljni: -15 °C
   • Koščičarji (npr. češnje, slive, breskve): -15 °C do -20 °C
   • Pečkarji (npr. jablane, hruške): -18 °C do -22 °C
   • Ameriška borovnica, asimina: -25 °C
   • Robide: -15 °C

Kritične temperature v fazi cvetenja

Kritična temperatura za marelice je –2,9 °C v fazi odprtega cveta. Kritična temperatura v fazi cvetenja breskev je –2,2 °C. V fazi razvoja brstov, pa je kritična temperatura –3 °C ali nižje. Ko češnje cvetijo, je kritična temperatura v fazi odpiranja brstov je –2,2 °C. Hruške, jablane in slive v fazi odpiranja brstov imajo kritično temperaturo pri –2,7 °C.

Kakiji lahko pomrznejo tudi ob zaprtem brstu

Pozebe lahko tudi kakšen mlad poganjek ali zgodnje sadike, ki niso zaščitene, še opozarjajo na Agenciji Republike Slovenije. Občutljive vrste kot so kaki, pa lahko pomrznejo tudi ob zaprtem brstu, če temperatura pade pod 0 °C.

Nevarnost hitrih temperaturnih sprememb in pozeba

Posebej nevarne so nenadne temperaturne spremembe, pri katerih se po daljšem obdobju toplega vremena pojavi ostra ohladitev. Pozeba je tedaj neizogibna.

To je pogosto pri južnih legah, kjer se v obdobjih toplega vremena po prevodnem tkivu rastlin že začnejo pretakati sokovi. Hitro ohlajanje, ki sledi takšnim obdobjem, povzroči razpoke v lubju in škoduje cvetnim brstom. Takšno stanje se pogosteje pojavlja pri koščičarjih, ki začnejo z vegetacijo že zgodaj spomladi in so zato izpostavljeni zgodnjim spomladanskim pozebam.

Posledice te vrste pozebe pogosto opazimo šele spomladi, ko cvetni brsti odpadejo ali pa se sploh ne razvijejo. V najslabšem primeru pride celo do odmrtja mladih poganjkov.

Oroševanje v času pozebe

Kako preprečiti ali omiliti škodo zaradi zimske pozebe?

Kljub temu da zimski mraz ni nekaj, kar bi lahko povsem preprečili, obstajajo načini, kako omiliti njegovo škodljivo delovanje na sadno drevje:

• Izbor primernih sort: Sadne vrste in sorte, ki so prilagojene našim klimatskim razmeram, bodo imele večjo možnost preživetja.
• Pravilna izbira lege: Občutljive vrste sadimo na zavetrna mesta, kjer so bolj zaščitene pred temperaturnimi nihanji.
• Pravilna sadilna doba: Občutljive vrste, kot so kaki, figa in kivi, je bolje saditi zgodaj spomladi, ko ni več nevarnosti močnih pozeb.
• Pravilno gnojenje: Prekomerno gnojenje z dušikovimi gnojili spodbuja bujno rast, ki slabo dozoreva in je zato bolj občutljiva na zmrzal. Gnojenje z dušikom je najbolje zaključiti do sredine junija.
• Jesensko škropljenje: Uporaba bakrenih pripravkov jeseni spodbudi rastline k hitreješemu prehodu v mirovanje, kar zmanjša tveganje za pozebo.

---

Je prihodnost sadjarstva ogrožena?

Podnebne spremembe prinašajo vedno bolj nepredvidljive vremenske vzorce, kar pomeni, da bodo sadjarji v prihodnje še pogosteje priča nenadnim temperaturnim spremembam in pozebam. Zato postaja ključno premišljeno sajenje odpornih sadnih sort ter uporaba ustreznih agrotehničnih ukrepov, ki bodo zmanjšali možnost škode.

Z izbiro ustreznih sadnih vrst, prilagoditvijo oskrbe in uporabo ustreznih preventivnih ukrepov se lahko zmanjšajo negativni vplivi pozebe ter ohrani stabilna in kakovostna pridelava sadja, ne glede na vse bolj nepredvidljivo vreme.

Objava Najbolj občutljive sadne sorte za pozebo in kako se ubraniti pred izgubo letine se je pojavila na Vse za moj dan.