Naj EU projekta 2025 kolesarska pot in prenovljeno mestno jedro

Javno glasovanje za Naj EU projekt 2025, ki se je zaključilo v četrtek, je letos prineslo dva zmagovalca, ki sta prejela enako število glasov. To sta priljubljena koroško-šaleška kolesarska pot Štrekna in projekt prenove mestnega jedra v Novem mestu, je v okviru kampanje EU projekt, moj projekt objavilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Na javnem glasovanju je sodelovalo 1952 glasovalcev, kar “kaže na izjemno zanimanje javnosti za projekte, ki s pomočjo evropskih sredstev spreminjajo naš vsakdan”, so na ministrstvu navedli v objavi na spletni strani kampanje EU projekt, moj projekt. Zmagovalna projekta sta prejela vsak po 333 glasov.

Kolesarska pot Štrekna dolžine 35 kilometrov, ki povezuje Dravograd in Velenje, je navdušila z ureditvijo nekdanje železniške proge v priljubljeno kolesarsko pot, ki spodbuja trajnostno mobilnost in oživlja tehnično dediščino. Novo mesto pa je z obsežno prenovo mestnega jedra postavilo zgled sodobnega, vključujočega in trajnostnega urbanega razvoja.

Tretje mesto na glasovanju je s 319 glasovi osvojil projekt zaDravo, ki z obnovo habitatov izboljšuje biotsko raznovrstnost in poplavno varnost ob reki Dravi, so povzeli na ministrstvu.

Po prejetem številu glasov sledita projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki ohranja in promovira dediščino Brkinov in Krasa s sodobnimi digitalnimi tehnologijami, ter projekt Zgodbe naših mokrišč, katerega namen je prispevati k izboljšanju stanja in k dolgoročni ohranitvi lokalnih mokrišč v občinah Trzin, Vodice, Medvode in Mengeš.

Na šestem mestu po zbranih glasovih je belokranjski projekt Inkubator veščin, ki povezuje mlade ustvarjalce in lokalne proizvajalce pri razvoju inovativnih izdelkov ter krepitvi lokalnega gospodarstva. Sledi čezmejni projekt Crafts4Future, ki je združil rokodelske tradicije s sodobnimi trajnostnimi praksami ter povezoval mlade, ranljive skupine in rokodelce z obmejnega območja Slovenije in Madžarske.

Naslednji je policijski projekt Oprema za ohranitev schengenskih standardov, ki zajema nabavo opreme in je namenjen krepitvi tehničnih zmogljivosti slovenske policije pri varovanju zunanje meje EU. Na devetem mestu je projekt Alpe Adria Karavanke/Karawanken, pri katerem je 12 partnerjev z nadgradnjo infrastrukture, izobraževanji in dogodki spodbudilo razvoj turizma v čezmejnem območju Karavank. Projekt Riviera4seasons2 pa je nadgradil turistično ponudbo Portoroža in Opatije ter ju usmeril v trajnostni in zeleni turizem.

V finale za letošnje leto se je sicer skupno uvrstilo 17 projektov, podprtih z evropskimi sredstvi.