»Nadzor notranjih meja bi moral biti sorazmeren in časovno omejen«

Naša sogovornica dr. Janja Hojnik je redna profesorica s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Sredi junija je minilo 40 let od podpisa schengenskega sporazuma, s katerim so države članice odpravile kontrole na notranjih mejah Evropske unije. Osnovni namen schengenskega režima je predvsem prosto gibanje ljudi, storitev in blaga po celotnem območju članic. Hkrati pa so članice okrepile nadzor na mejah s tretjimi državami.

Toda obletnica sporazuma je bila grenka. Eden izmed stebrov evropskega povezovanja se je namreč v zadnjem desetletju znašel pod udarom zaradi okrepljenega migracijskega pritiska. Od 29 članic sporazuma, zadnji sta bili letos vanj sprejeti Romunija in Bolgarija, namreč mejne kontrole na notranjih mejah unije znova izvaja kar 11 članic. Tudi Slovenija je spomladi še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Uvedla ga je oktobra 2023, ko je to na meji s Slovenijo storila tudi Italija. Italijanski nadzor zaenkrat velja do 18. decembra, slovenski pa do 21. decembra. Medtem nadzor na meji s Slovenijo Avstrija izvaja neprekinjeno že od septembra leta 2015 in ga je pravkar podaljšala, tokrat sicer »samo« za en mesec, od 11. novembra do 15. decembra.

S kakšno utemeljitvijo lahko članice schengna podaljšujejo nadzor na notranjih mejah območja?

Države članice schengenskega območja lahko ponovno uvedejo nadzor na notranjih mejah le pod posebnimi pogoji, ki jih določa Schengenski zakonik o mejah. Ponovna uvedba nadzora je dopustna le, kadar obstaja resna grožnja za javni red ali notranjo varnost v državi članici. Gre za izjemen ukrep, ki mora biti sorazmeren in časovno omejen, pri čemer imajo države obveznost, da najprej preučijo možnost milejših ukrepov. Ob predvidljivi grožnji lahko nadzor uvedejo za največ 30 dni z možnostjo podaljšanja do skupno šest mesecev. V primeru nepredvidenih okoliščin pa lahko država uvede takojšen nadzor za največ 10 dni, ki se lahko podaljšuje do največ dveh mesecev. V izjemnih okoliščinah, ki ogrožajo celotno delovanje schengenskega območja, je mogoče nadzor uvesti tudi do dveh let, vendar le ob soglasju Sveta Evropske unije. Evropska komisija sicer ima pravico oceniti sorazmernost in upravičenost ponovne uvedbe nadzora ter predlagati njegovo odpravo, če oceni, da pogoji niso izpolnjeni.

Celoten intervju v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku