Zakaj ne ukrepajo, ko je še čas?

To vprašanje zastavljam v prvi vrsti predsedniku vlade, ministrski ekipi, tistim, ki delajo v vrhu policije, sodišč in socialnih ustanov, ki se pogosto sploh ne premaknejo iz udobnih pisarn. Ne le po svoji krivdi, temveč tudi zaradi vedno novih in novih predpisov, ki jih pišejo »bebavi« ministri, sprejemajo pa poslušni poslanci. Posledično so prisiljeni ukvarjati se z birokracijo, ne pa s problemi ljudi.

Že vrsto let, v zadnjem obdobju pa sploh, poslušamo, spremljamo in vidimo, kaj se dogaja tam, kjer je romski skupnosti dovoljeno vse – tudi tisto, zaradi česar bi se moral marsikdo med njimi znajti v zaporu. Tisti, ki na to opozarjajo, pa so označeni za skrajne desničarje, nacionaliste, ksenofobe in še vse kaj drugega. Prav tistega, kar bi morali, pa ne storijo. Županom, ki problematiko poznajo, in občanom žal ne prisluhnejo. Ne preverijo, ali navedbe in dokazi držijo, in le redko ukrepajo, ko bi bilo to potrebno. Je zato včeraj umrl Novomeščan Aco, ki je izgubil življenje, ko je sredi noči branil svojega otroka pred podivjanimi Romi?

Podobno ti, ki nam zdaj vladajo (ko vladajo drugi, pa njihova ulica in njihovi mediji), označijo za ne vem kakšnega nepridiprava tistega, ki se zavzema za slovenski jezik na prvem mestu v naših šolah, ki ga moti, da imamo slovenske radijske postaje, na katerih skoraj ne slišiš slovenske pesmi, ali ko se sprehajaš po Rogaški, Bledu ali Ljubljani in te v gostinske lokale s tablami najprej povabijo v tujem jeziku in šele nato v slovenščini.

Pred dobrimi dvajsetimi leti je v mojem Kisovcu zaradi predoziranja umrl moj znanec. Takrat sem napisal kolumno, za katero sem upal, da jo bodo prebrali tudi policisti. Pisal sem, da je vsem v Kisovcu znano, kje dilerji našim krajanom (predvsem mladostnikom) prodajajo drogo. Upal sem, da se bo morebiti po dolgih letih, ko se je na znanih lokacijah to dogajalo vsem na očeh, vendarle kaj premaknilo oziroma da bodo ukrepali.

Teden ali dva po moji kolumni so res ukrepali. Takrat so me obvestili, da me v gostinskem lokalu čaka gost. Takoj, ko sem stopil v lokal, me je prepoznal in se predstavil. Bil je v civilu. Dejal je, da je komandir policijske postaje v našem Zasavju. Hm, le kje sem ga polomil, da me je doletela »čast« obiska vodje lokalne policije. Kmalu sem izvedel, da je razlog obiska moja kolumna, kjer sem med drugim napisal, da če ne bodo polovili in zaprli dilerjev (prvih ali zadnjih v vrsti), se ne bo nič premaknilo. Ker ko občani, krajani in tudi državljani spremljajo ene in iste dilerje, ki prodajajo mamila, tudi našim mladostnikom, kar je najhuje, in vidijo, da policija ne ukrepa ali pa ukrepa premalokrat, kot sem napisal, potem se vsem počasi zdi, da je to tako in tako dovoljeno, sprejemljivo, da se nič ne da.

No, sedaj bo pod to oblastjo tudi gojenje marihuane (ki je droga in nič drugega) za osebno rabo nekaj povsem normalnega. Pa to ni. Pojasnil mi je, zakaj »ta malih« dilerjev ne polovijo in jih zaprejo – ker da potem ne bodo prišli prek njih do »ta velikih«, do tistih, ki so na vrhu mamilarske piramide. Rekel sem mu, da je to narobe. Več malih bodo ujeli, težje bodo veliki novačili nove male dilerje. Težave in problemi se morajo reševati, ko so še majhni, ne šele, ko postanejo dobesedno neobvladljivi. Tudi zato se raba drog pri nas vse bolj povečuje, romska problematika, predvsem na Dolenjskem, pa razplamteva – ker se ne ukrepa pravočasno.

Zakaj torej ne ukrepajo, ko je še čas? Zato, ker so nesposobni, ker nas delijo na naše in vaše, ker ne spoštujejo zakonodaje, ki mora biti za vse enaka, ker se bolj zavzemajo za pravice živali kot za kmete (in vse nas, ki živimo v realnem in ne namišljenem svetu), ki jih uničujejo z vse bolj neživljenjsko zakonodajo in na hitro »skracanimi« predpisi, in zato, ker jim je smrt bolj sveta kot življenje. Zdi se mi, da se vse bolj igrajo Boga.

The post Zakaj ne ukrepajo, ko je še čas? appeared first on Slovenec.