Načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU osredotočen na več sodelovanja (dopolnjeno)

Evropska komisija je danes predstavila načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, ki se osredotoča na več sodelovanja med državami članicami na področju obrambe. Po besedah pristojnega komisarja Andriusa Kubiliusa bo ključno izvajanje te bele knjige o evropski obrambi, saj zgolj njeno branje Moskve ne bo odvrnilo od napada.

“Mednarodni red doživlja spremembe, kakršnim nismo bili priča od leta 1945. Smo v odločilnem trenutku za evropsko varnost. To je odločilni trenutek za ukrepanje,” je ob predstavitvi bele knjige o prihodnosti evropske obrambe z naslovom Pripravljenost 2030 povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Po njenih besedah gre za načrt, kako lahko EU v večji meri sodeluje na področju obrambe.

Kot je ob tem povedal evropski komisar za obrambo Kubilius, EU ta načrt potrebuje, ker obveščevalni podatki nekaterih članic kažejo, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin delovanje zahodne kolektivne obrambe preizkusil že pred letom 2030.

Med štirimi ključnimi prednostnimi nalogami bele knjige je povečanje obrambnih izdatkov držav članic. Temu namenjen načrt, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo, je komisija predstavila že v začetku meseca.

Načrt za ponovno oborožitev Evrope predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme na več prednostnih področjih. Glede na predlog uredbe EU, ki ga je danes sprejela komisija, so med temi sistemi protizračne in protiraketne obrambe, droni, rakete, topništvo, zaščita kritične strukture in vojaška mobilnost.

Sredstva za posojila namerava Bruselj pridobiti z izposojanjem denarja na kapitalskih trgih, med države članice pa jih bo razdelil glede na potrebe, ki jih bodo opredelile v nacionalnih naložbenih načrtih. Za njihovo pripravo bodo imele šest mesecev časa, pri čemer bo sodelovanje v instrumentu prostovoljno.

Bodo pa lahko pri financiranju projektov, za katere bodo uporabile posojila, izkoristile tudi t. i. nacionalno odstopno klavzulo, ki omogoča odstopanje od evropskih proračunskih pravil.

Komisija je v danes sprejetem dokumentu določila pogoje, pod katerimi bo možna uporaba odstopne klavzule. Proračunske izdatke za obrambo bodo lahko članice v obdobju 2025-2028 zvišale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile evropska pravila. Kot izhodišče za izračun zvišanja se bodo upoštevali izdatki v letu 2021, torej leto pred rusko invazijo na Ukrajino.

Po navedbah virov na komisiji so kot obrambni izdatki obravnavani tudi projekti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, a le če je slednja njihov glavni namen.

Ukrepi za omilitev oziroma prilagajanje na podnebne spremembe in ukrepi za varovanje meja medtem običajno niso opredeljeni kot obrambni izdatki, so povedali viri.

Povečanje obrambnih izdatkov v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope je sicer le del bele knjige o prihodnosti evropske obrambe. Druga prednostna naloga je zmanjšati vrzeli, s katerimi se države članice soočajo na področju obrambnih zmogljivosti, pri čemer bo prav tako poudarek na skupnem naročanju opreme.

Z belo knjigo želi komisija povečati tudi pomoč Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Predvideva ustanovitev skupne delovne skupine, v okviru katere bodo unija in države članice usklajevale vojaško pomoč Kijevu, pa tudi okrepitev sodelovanja med ukrajinsko in evropsko obrambno industrijo.

Okrepitev evropske obrambne industrije je sicer zadnja prednostna naloga bele knjige o prihodnosti evropske obrambe.

“Odslej bo naša prioriteta izvajanje, izvajanje, izvajanje. Putina ne bomo odvrnili, če mu bomo brali belo knjigo. Odvrnili ga bomo, če bomo belo knjigo spremenili v dejanja,” je predstavitev načrta, o katerem bodo v četrtek razpravljali voditelji držav članic, sklenil Kubilius.

Poleg ruske grožnje je treba po njegovem mnenju spremljati tudi spremembe v geopolitičnih okoliščinah in zunanji politiki ZDA ter se na to pripraviti.

Zaradi izjemnih okoliščin komisija predlaga, da se predlog uredbe o vzpostavitvi 150 milijard evrov vrednega finančnega instrumenta sprejme po 122. členu pogodbe o delovanju EU. To pomeni, da je za sprejetje dovolj podpora kvalificirane večine držav članic, medtem ko Evropski parlament o predlogu ne odloča.

Glede sprožitve nacionalne odstopne klavzule pa Bruselj predlaga, da države članice, ki želijo izkoristiti prožnost javnofinančnih pravil, za to zaprosijo skupaj. Tako bi lahko Evropska komisija in Svet EU obravnavala oziroma odobrila vse zahtevke naenkrat. Celoten postopek bi lahko bil po navedbah virov v Bruslju končan še pred poletnim premorom.